Posebni ukrepi

Ustvarjalna Evropa želi doseči večjo prepoznavnost bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, zato podpira t. i. posebne ukrepe, in sicer nagrade Evropske unije za različna področja, znak evropske dediščine, Evropske dneve kulturne dediščine in evropske prestolnice kulture.
Nagrade EU Evropska komisija podeljuje skupaj z izbrano institucijo, ki je uspešno kandidirala na razpisu Komisije za organizacijo in izvedbo nagrade za posamezno področje. Komisija takšno sodelovanje navadno podpre z okvirnim sporazumom o partnerstvu za določeno obdobje.

Nagrada EU za kulturno dediščino Europa Nostra

EuropanostraNagrada se podeljuje od leta 2002 za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi z namenom promocije visokih standardov ohranjanja kulturne dediščine, spodbujanja mednarodnih izmenjav znanj in izkušenj ter zagotavljanja visokih standardov na tem področju v prihodnosti.

Nagrada se podeli v štirih kategorijah:
Konzervatorstvo: za izjemne dosežke na področju konzervatorstva in izboljševanja kulturne dediščine.
Raziskave: za izjemne raziskave in projekte digitalizacije, ki so pomembni za konzervatorstvo oziroma ohranjanje kulturne dediščine v Evropi.
Zasluge posameznikov ali organizacij, ki že dalj časa (vsaj deset let) delujejo na področju ohranjanja, varovanja in izboljševanja kulturne dediščine in pri tem dosegajo izjemne dosežke v evropskem merilu.
Izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje: za izjemne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in za programe ozaveščanja javnosti.

Domači uspehi…
Doslej sta bila med nagrajenci dva projekta iz Slovenije, in sicer Krajinski park Sečoveljske soline (Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, medalja v kategoriji kulturne krajine, 2003) in Pocarjeva domačija, Mojstrana (Triglavski narodni park, diploma v kategoriji arhitekturna dediščina, 2006).

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Europa Nostra je panevropska federacija za kulturno dediščino, ki združuje preko 230 nevladnih organizacij s področja kulturne dediščine iz 45 evropskih držav ter deluje kot njihov zastopnik pred mednarodnimi institucijami (UNESCO, Svet Evrope, institucije EU). Združenje podpira nacionalne in mednarodne pobude za ohranjanje in reševanje ogrožene evropske kulturne dediščine.
Europa Nostra je bila izbrana na razpisu Komisije za »Organizacijo in izvedbo letne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino« (EAC/S14/2013), in sicer s štiriletnim okvirnim sporazumom o partnerstvu za obdobje 2014–2018.

Več o nagradi Europa Nostra ali na EK

Nagrada EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe

MiesArchNagrado od leta 2001 podelijo vsaki dve leti najboljšim novim arhitekturnim dosežkom in obetavnim mladim arhitektom v Evropi. Lavreati prejmejo denarno nagrado, in sicer v višini do 60.000 evrov za glavno nagrado oziroma 20.000 evrov za obetavne arhitekte, ter skulpturo paviljona Mies van der Rohe, simbol odličnosti in ustvarjalnosti v arhitekturi.
Cilj nagrade je osvetliti nedavne izvrstne primere del arhitekturne ustvarjalnosti, ki so nastala pred manj kot dvema letoma, ter poudariti, da je sodobna arhitektura družbeno in kulturno zakoreninjena v evropskih mestih ter pomembna v vsakodnevnem življenju ljudi. Namen nagrade pa je predvsem priznanje, spodbujanje in razvoj umetniškega talenta ter odlične prakse na področju evropske arhitekture. V svetovnem merilu lahko taka nagrada deluje kot vodnik na področju razvoja arhitekturnih rešitev in stvaritev.

Logo YTAAEvropska komisija je v začetku leta 2016 kot novo pobudo tega ukrepa uvedla nagrado za mlade nadarjene arhitekte Young Talent Architecture AwardYTAA. Nagrada je namenjena mladim diplomantom arhitekture kot dodatna spodbuda pri izgradnji mednarodne kariere. Hkrati pa zavezuje profesorje in univerze k spodbujanju kakovosti v arhitekturi, evropskemu gospodarstvu in kulturi. Več tukaj.

Domači uspehi…
Nagrado za obetavnega arhitekta sta leta 2007 prejela slovenska arhitekta Matija Bevk in Vasja J. Perovič (Bevk Perovič arhitekti) za dograditev Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Komisija nagrado podeljuje v sodelovanju s Fundacijo Mies van der Rohe, s sedežem v Barceloni, in mrežo 15 arhitekturnih institucij ter odborom strokovnjakov iz 31 držav.
Fundacija Mies van der Rohe je bila izbrana na razpisu Komisije za »Organizacijo in izvedbo nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, ki se podeljuje vsaki dve leti« (EAC/S15/2013), in sicer s štiriletnim okvirnim sporazumom o partnerstvu za obdobje 2014–2018.

Več na o nagradi na EK in Mies van der Rohe

Nagrada EU za rock, pop in plesno glasbo EBBA

141028-EBBA-logo-2015.jpgNagrado od leta 2004 podelijo vsako leto in pomeni priznanje glasbenikom, ki so uspeli zunaj meja svoje domovine, njihov prvenec pa je postal najbolje prodajani debitantski album v EU. Komisija pri izbiri nagrajencev tesno sodeluje z založbami, avtorji, skladatelji, idr.. Namen nagrade je predvsem spodbujanje mobilnosti glasbenikov in njihovih del ter medkulturnega dialoga. Glasba ima namreč moč povezovanja različnih kultur.

Med dosedanjimi nagrajenci so nekatera znana imena kot Carla Bruni, Tokio Hotel, Damien Rice, The Fratellis, Gabriel Rios, Tiziano Ferro, Las Ketchup, Marizia, Hozier, Of Monsters And Men, Mumford & Sons, ZAZ ali Adele.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Od leta 2008 za organizacijo in izvedbo nagrade EBBA skrbi nizozemski Eurosonic Noorderslag Festival, ki je bil izbran na razpisu Komisije (EAC/S04/2013).

Več o nagradi EBBA ali na EK

Nagrada EU za književnost EUPL

EUPLNagrada se podeljuje letno od leta 2009 z namenom opozoriti na bogato in raznoliko sodobno književnost v Evropi ter spodbuditi izmenjavo del v tem prostoru ter zanimanje za nenacionalno književnost. Podeljuje se obetavnim književnikom iz sodelujočih držav v programu Ustvarjalna Evropa – vsako leto je po sistemu rotacije izbrana skupina 11 ali 12 držav, ki predlagajo svoje kandidate.

Domači uspehi…
Literati iz Slovenije so se doslej za nagrado potegovali leta 2010, ko je nagrado prejela Nataša Kramberger za delo Nebesa v robidah, leta 2013, ko je bila nagrajena Gabriela Babnik z romanom Sušna doba, in leta 2016, ko je bil nagrajen Jasmin B. Frelih za roman Na/pol.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Za organizacijo in izvedbo nagrade skrbi na razpisu Komisije izbran konzorcij treh evropskih združenj – knjigotržcev, pisateljev in založnikov, in sicer European Booksellers Federation (EFB), European Writers’ Council (EWC), Federation of European Publishers (FEP). Konzorcij je odgovoren za izbor literatov sodobne evropske književnosti, podelitev naziva ambasadorja evropske literature in organizacijo slovesne podelitve nagrad.

Več o nagradi na uradni spletni strani EUPL ali na EK.

Nagrada EU za filmski projekt v razvoju Prix MEDIA

Nagrada se od leta 2012 letno podeli za najboljši novi filmski projekt v razvoju, tj. za celovečerni, dokumentarni ali animirani film, ki je prejel podporo programa Ustvarjalna Evropa / podprograma MEDIA. Pomeni priznanje projektu, ki ima visoko umetniško kakovost, velik potencial doseganja občinstva in ima možnost za uspeh v kinematografih. Nagrado Prix MEDIA prejmeta skupaj scenarist in producent zmagovalnega projekta.

Leta 2014 je na primer nagrado Prix MEDIA prejel oskarjevec Danis Tanović, skupaj s so-scenaristom Predragom Kojovićem in producentko Amro Bakšić Čamo, za film Šta me gledaš? (Kaj gledaš?). Zgodba je postavljena v bosansko prestolnico 20 let po koncu balkanskih vojn, sledi pa dvema mladeničema, ki se sporečeta z bratom glavnega sarajevskega mafijca.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Odbor neodvisnih filmskih strokovnjakov in predstavnikov Komisije izbere zmagovalca, ki nagrado prejme na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.

Evropska prestolnica kulture

Namen ukrepa je opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, kakor tudi spodbuditi boljše medsebojno razumevanje med evropskimi državljani in spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest. Evropska prestolnica kulture (EPK) je predvsem priložnost za regeneracijo mesta, dvig prepoznavnosti mesta, širitev podobe mesta v očeh svojih prebivalcev, spodbujanje turizma in priložnost za prevetritev kulturne ponudbe v mestu.
Od oblikovanja programa leta 1985 je bil naziv EPK podeljen že 46 mestom. Dve mesti dobita vsako leto naziv EPK, kultura pa postane ključni dejavnik njunega urbanega razvoja. Leta 2010 so izjemoma naziv prejele tri evropske prestolnice kulture, in sicer Essen, Pécs in Istanbul. Od leta 2020 bo po novem vsako tretje leto, pod določenimi pogoji, naziv EPK prejelo eno mesto iz države kandidatke in potencialne kandidatke ali mesto iz države, ki pristopa k EU.

ecoc

Do leta 2019 bodo EPK gostili …
2016 Donostia-San Sebastian (Španija) in Wroclaw (Poljska)
2017 Aarhus (Danska) in Paphos (Ciper)
2018 Leeuwarden (Nizozemska) in Valetta (Malta)
2019 Matera (Italija) in Plovdiv (Bolgarija)

Od leta 2020 naprej …
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 2014 sprejela okvirni seznam držav članic, ki naj bi gostile EPK od leta 2020 do 2033, in sicer vsako leto po eno mesto v dveh državah članicah in vsako tretje leto, pod določenimi pogoji, eno mesto iz države kandidatke in potencialne kandidatke ali enemu mestu iz države, ki pristopa k EU. Kronološko si države sledijo leta 2020 Hrvaška in Irska, 2021 Grčija in Romunija ter država kandidatka ali potencialna kandidatka, 2022 Litva in Luksemburg, ki na nacionalni ravni že vodijo predizbor mest za naziv EPK. Leta 2025 bo skupaj z Nemčijo Slovenija lahko ponovno predlagala svojega kandidata.

Popoln seznam držav preverite v Sklepu št. 445/2014/EU, z dne 16. aprila 2014.

Domači uspehi…
Naziv EPK za leto 2012, skupaj s portugalskim mestom Guimaraes, je prejel Maribor s partnerskimi mesti Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Štajerska prestolnica je prvo slovensko mesto, ki je dobilo ta naziv. Leta 2025 se bodo slovenska mesta med seboj ponovno potegovala za laskavi naslov.
Več na EK; glej tudi Poročilo Komisije Naknadno vrednotenje dogodka evropska prestolnica kultura za leto 2012 (Guimaraes in Maribor), COM/2014/010 final

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta o vzpostavitvi aktivnosti EU za EPK imenovala dva sklepa, in sicer za leta 2007 do 2019 (št. 1622/2006/ES, z dne 24. oktobra 2006) in za leta od 2020 do 2033 (št. 445/2014/EU, z dne 16. aprila 2014), kjer sta potrdila kronološki seznam držav za naziv EPK.

Razpis za naziv EPK, navadno ministrstvo za kulturo v izbrani državi članici, objavi šest let vnaprej, da se mesta (in okoliška območja) lahko nanj dovolj dobro pripravijo. Skupina neodvisnih strokovnjakov na področju kulture nato oceni prijave, država gostiteljica pa Komisiji sporoči izbrano mesto. Komisija nato uradno imenuje mesto za naziv EPK.

Več na EK.

Evropski dnevi kulturne dediščine

KBS Europees Erfgoedforum Erfgoed en dialoog 23-10-2008 Bedford hotel FIRST EUROPEAN HERITAGE FORUM ON “HERITAGE AND DIALOGUE”

Akcija na pobudo Sveta Evrope (Council of EuropeCoE) poteka že od leta 1985, od leta 1999 pa je to skupna akcija z EU. Vsako leto septembra so v državah podpisnicah Evropske kulturne konvencije (European Cultural Convention) iz leta 1955 organizirani dnevi odprtih vrat do številnih spomenikov in spomeniških območij, ki so brezplačno dostopni zainteresirani javnosti z namenom aktivne vključitve v varovanje in izboljšanje skupne dediščine za sedanje in prihodnje generacije.

Doma …
Zavod za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji (ZVKDS) s številnimi partnerji vsako leto septembra prireja dneve evropske kulturne dediščine (DEKD).
Ob 25. obletnici prireditve leta 2015 je bila na primer rdeča nit DEKD »Praznovanja«, nekateri dogodki so se osredotočili na industrijsko in tehniško dediščino, ki je bila podtema DEKD 2015. Več na ZVKDS.

Več na EK in www.europeanheritagedays.com

Znak evropske dediščine

ZnakZnak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka evropske dediščine pa je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine.

Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se podeli v treh kategorijah, in sicer za:
spomeniško območje v eni državi članici,
nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici,
nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic.

Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino.

Domači uspehi…
Na slovesnosti v Bruslju 15. aprila 2015 je znak evropske dediščine je prejela tudi Partizanska bolnica Franja, kot edino spomeniško območje v Sloveniji s tem laskavim priznanjem.
Partizanska bolnica Franja je bila že leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2000 je bila vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca, leta 2007 pa je pridobila znak evropske dediščine. Tega je Komisija takrat podelila tudi cerkvici Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Plečnikovim Žalam. Ker je leta 2008 prišlo do preoblikovanja ukrepa dodelitve znaka (glej Sklep št. 1194/2011/EU), so omenjeni spomeniki izgubili znak. Franja je bila nato s ponovno kandidaturo leta 2015 uspešna, ko je 18 evropskih članic za pridobitev naslova skupaj predlagalo 36 spomenikov, komisija pa jih je za vpis na koncu predlagala 16.
Več o Franji na spletišču Mestnega muzeja Idrija

Bolnišnica Franja
Bolnišnica Franja

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade
Znak evropske dediščine podeli Evropska komisija skupaj z žirijo neodvisnih strokovnjakov. Postopek za izbiro spomeniških območij poteka v dveh fazah, najprej na nacionalni ravni in nato na ravni EU. Več o postopku izbire v Sklepu št. 1194/2011/EU.
Medvladna pobuda za znak evropske dediščine je bila sprožena že 28. aprila 2006 v Granadi v Španiji. Svet EU je nato je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, katerih cilj je preoblikovanje medvladne pobude v ukrep EU, in sicer je Komisijo pozval, da predloži predlog za uvedbo znaka evropske dediščine v EU, in da opredeli podrobnosti za izvedbo tega načrta v praksi.

Več na EK;
Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine.