Kako mladim približati starejšo umetnost? Kako spremeniti tradicionalne muzeje v sodobne? Kako mlade povezati s starim? Preprosto: poslušajmo jih.

Narodna galerija je v okviru projekta izdala Muzejski priročnik HearMe (slo / angl., 2017). Priročnik je namenjen vsem, ki želijo spoznati metodologijo, ki je bila razvita v okviru projekta. Na začetku predstavimo miselna orodja in pristope, ki jih potrebujemo za pripravo delavnic. Nadaljujemo s konkretnimi primeri programov, ki so jih razvili partnerski muzeji, zaključimo pa s povzetkom praktičnih izkušenj, kaj se je na delavnicah obneslo in kaj ne.

Projekt

Narodna galerija, Kunsthistorisches Museum Wien, Galerija Matice Srpske in španski inštitut za socialno podjetništvo ISES so se združili v projektu PrisluhniMi, da bi skupaj z mladimi soustvarili globoko muzejsko izkušnjo, ki bo pomagala spremeniti njihov in tudi naš način dojemanja sveta. Današnji časi ne zahtevajo nič manj. Evropa se z migracijami 21. stoletja sooča s spremembami biblijskih razsežnosti. Razumeti moramo dogajanje okoli nas.
Potrebujemo sočutje, zmožnost, da se postavimo v položaj nekoga drugega. Na PrisluhniMi delavnicah se bodo muzejski pedagogi, učitelji in mladi podali na potovanje proti sočutju, stran od nestrpnosti.

Delavnica

Delavnica PrisluhniMi – HearMe je razdeljena na dva dela in gradi na metodologijah BrickMe (verzija Lego resne igre), igrizacije, odprtega pogovora o umetnosti in metode design thinking. Dijaki s kockami sestavijo dogodek iz svojega življenja. Čeprav vsi uporabljajo enake kocke, je vsak model videti drugače.
Med raziskovanjem podobnosti in razlik fizično povežemo modele med sabo.
Tako vsak pogled postane del prepletene mreže. Dijaki se vživijo v namišljeno situacijo in poskušajo skupaj rešiti izziv, ki jim ga zastavijo mentorji. Kdo se premakne kam? Kaj to spremeni? Skupaj soustvarimo rešitev.

Preko pametnih telefonov jo delimo s prijatelji in s svetom. V drugem delu delavnice se odpravimo v stalno zbirko, kjer raziskujemo zgodovinske selitve. Ivana Kobilca je petintrideset let svojega življenja preživela v tujini. Zoran Mušič je bil v otroštvu begunec, po prihodu iz koncentracijskega taborišča pa je živel v Benetkah in Parizu. Zakaj so se selili? Kaj so pustili za sabo? Kako so se spremenili? Kako bi se mi vedli v podobni situaciji? S pomočjo metod, ki smo jih usvojili, umetnost oživi in nam pomaga pri razumevanju preteklosti, sodobnosti in nas samih.