Znak evropske dediščine

Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine.

Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se podeli v treh kategorijah, in sicer za:
– spomeniško območje v eni državi članici,
– nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici,
– nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic.

Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino.

Domači uspehi…

Z znakom evropske dediščine se ponašajo tri spomeniška območja iz Slovenije, tj. Prešernova Zdravljica – Narodna in univerzitetna knjižnica (2020), Cerkev Sv. Duha na Javorci (2017) in Partizanska bolnica Franja (2015).

Partizanska bolnica Franja je bila že leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2000 je bila vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca, leta 2007 pa je pridobila znak evropske dediščine. Tega je Komisija takrat podelila tudi cerkvici Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Plečnikovim Žalam. Ker je leta 2008 prišlo do preoblikovanja ukrepa dodelitve znaka (glej Sklep št. 1194/2011/EU), so omenjeni spomeniki izgubili znak. Franja je bila nato s ponovno kandidaturo leta 2015 uspešna, ko je 18 evropskih članic za pridobitev naslova skupaj predlagalo 36 spomenikov, komisija pa jih je za vpis na koncu predlagala 16.

Spominska cerkev Sv. Duha na Javorci je bila s kandidaturo uspešna leta 2017, s čimer se je uvrstila na seznam skupno 38 prizorišč s priznanjem izjemnega zgleda evropske kulturne dediščine.

Med prejemniki znaka evropske dediščine za leto 2020 je tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade

Znak evropske dediščine podeli Evropska komisija skupaj z žirijo neodvisnih strokovnjakov. Postopek za izbiro spomeniških območij poteka v dveh fazah, najprej na nacionalni ravni in nato na ravni EU. Več o postopku izbire v Sklepu št. 1194/2011/EU.

Medvladna pobuda za znak evropske dediščine je bila sprožena že 28. aprila 2006 v Granadi v Španiji. Svet EU je nato je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, katerih cilj je preoblikovanje medvladne pobude v ukrep EU, in sicer je Komisijo pozval, da predloži predlog za uvedbo znaka evropske dediščine v EU, in da opredeli podrobnosti za izvedbo tega načrta v praksi.

Več na spletu Evropske komisije; glej Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine.

Ustvarjalna Evropa želi doseči večjo prepoznavnost bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, zato podpira t. i. posebne ukrepe, in sicer nagrade Evropske unije za različna področja, znak evropske dediščine, Evropske dneve kulturne dediščine in evropske prestolnice kulture.