Znak evropske dediščine

Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Namen znaka je prispevati h krepitvi pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju prepoznavnosti skupne kulturne dediščine.

Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo predlagatelji iz vseh držav članic EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se lahko podeli v treh kategorijah, in sicer za:
spomeniško območje v posamezni državi članici,
nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici,
nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic.

Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne znamenitosti, podvodne in arheološke spomenike, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, javne spomenike , kulturne dobrine in predmete ter registrirano nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino.

Domači uspehi…

Z znakom evropske dediščine se ponašajo tri spomeniška območja iz Slovenije, tj. Prešernova Zdravljica – Narodna in univerzitetna knjižnica (2020), Cerkev Sv. Duha na Javorci (2017) in Partizanska bolnica Franja (2015).

Partizanska bolnica Franja je bila že leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2000 je bila vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca, leta 2007 pa je pridobila znak evropske dediščine. Tega je Komisija takrat podelila tudi cerkvici Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Plečnikovim Žalam. Leta 2008 je prišlo do preoblikovanja ukrepa dodelitve znaka (glej Sklep št. 1194/2011/EU) in vsi nosilci so morali kandidirati znova.
Franja je bila s ponovno kandidaturo leta 2015 uspešna, ko je 18 evropskih članic za pridobitev naslova skupaj predlagalo 36 spomenikov, komisija pa jih je za vpis na koncu predlagala 16.

Spominska cerkev Sv. Duha na Javorci je prav tako spomenik državnega pomena in je uvrščena v območje Poti miru, ki si želi kandidirati tudi za UNESCO seznam. S kandidaturo za Znak evropske dediščine je bila Javorca uspešna leta 2017. Uvrstila se je na seznam skupno 38 krajev s priznanjem izjemnega zgleda evropske kulturne dediščine.

Med prejemniki znaka evropske dediščine za leto 2020 je tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.

Organizacija, odgovorna za podeljevanje nagrade

Znak evropske dediščine podeli Evropska komisija skupaj z žirijo neodvisnih strokovnjakov. Postopek za izbiro spomeniških območij poteka v dveh fazah, najprej na nacionalni ravni in nato na ravni EU. Več o postopku izbire v Sklepu št. 1194/2011/EU.

Medvladna pobuda za znak evropske dediščine je bila sprožena že 28. aprila 2006 v Granadi v Španiji. Svet EU je nato je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, katerih cilj je preoblikovanje medvladne pobude v ukrep EU, in sicer je Komisijo pozval, da predloži predlog za uvedbo znaka evropske dediščine v EU, in da opredeli podrobnosti za izvedbo tega načrta v praksi.

Več na spletu Evropske komisije; glej Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine. Za več informacij se pozanimajte pri nacionalnem koordinatorju na Ministrstvu za kulturo.

Ustvarjalna Evropa želi doseči večjo prepoznavnost bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, zato podpira t. i. posebne ukrepe, in sicer nagrade Evropske unije za različna področja, znak evropske dediščine, Evropske dneve kulturne dediščine in evropske prestolnice kulture.