Novice

Kako umazano je torej tvoje potovanje?

Kot pravi dr. Kajfež Bogataj, nas je eksponentni vpliv družbeno-ekonomskih trendov in globalnega letalskega prometa na planetarne meje pripeljal do trenutka, ko naš cilj ni več, da bi svojim vnukom zapustili lep planet, temveč je na kocki naše preživetje kot tako. Zato poziva k nujnim institucionalnim, infrastrukturnim, gospodarskim, tehnološkim in družbenim inovacijam. #Mobility4Creativity

Priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je imela na mednarodni konferenci Mobilnost za ustvarjalnost leta 2019 v Ljubljani osrednji govor z naslovom »Mobilnost in okolje v dobi prekoračitve planetarnih meja«.

Mobilnost se nanaša na naše sisteme za transport dobrin, ki so ključni za delujoče gospodarstvo, in na našo osebno/profesionalno mobilnost, ki nam lahko pomaga razvijati boljše prakse, vzpostavljati globalna omrežja in novim kulturam ali izkušnjam zagotavljati boljšo vidnost. Za umetnike to lahko pomeni priložnost v smeri mednarodne prepoznavnosti, učenja novih spretnosti, srečevanja z morebitnimi sodelavci.

Če mobilnost pogledamo s stališča, ki upošteva naš vpliv na zemeljske vire, okolje in podnebje – kakovost zraka, zvočno onesnaženje ter fosilna goriva, vodo in rabo tal itd. – lahko začenjamo preizpraševati svoje razloge in načine vključevanja v mobilnost. In prav je tako.

Če povprečni Evropejec porabi 125kWh/dan, gre od tega 82 kWh/dan (skoraj 66%) za transport hrane in potrošniških izdelkov, avtomobile in prevoze. Pred malo več kot 200 leti, v Napoleonovem času, je človek v povprečju dnevno prepotoval 40 m, danes pa 40 km. Kako »umazano« je naše potovanje, pa je povezano z našimi prevoznimi sredstvi – če primerjamo emisije CO2  na 1000 km poti na osebo, potovanje z vlakom sprosti 14 kg, z avtobusom 58 kg, z avtom (če je v njem samo voznik) 251 kg in z letalom 448 kg.

Kot pravi dr. Kajfež Bogataj, nas je eksponentni vpliv družbeno-ekonomskih trendov in globalnega letalskega prometa na planetarne meje pripeljal do trenutka, ko naš cilj ni več, da bi svojim vnukom zapustili lep planet, temveč je na kocki naše preživetje kot tako.

Zato poziva k nujnim institucionalnim, infrastrukturnim, gospodarskim, tehnološkim in družbenim inovacijam, kot so:

  1. Oblikovanje institucij, posvečenih trajnostni mobilnosti, ki upošteva človekovo zdravje, okoljske razmere in naravne vire.
  2. Izziv arhitektom, urbanistom in politikom, naj razvijejo infrastrukturo za dostopen in okolju prijazen promet, okrepljen javni prevoz, boljše železnice.
  3. Prenova gospodarskih modelov, cena prevoza naj ustreza našemu okoljskemu odtisu. Kot pravi Kajfež Bogataj: »Letalska vozovnica bi morala stati 200 € ali več.«
  4. Pritisk na tehnološko industrijo in inženirje, naj kolikor mogoče povečajo učinkovitost porabe goriva in energije.
  5. Preizprašati vlogo mobilnosti v naših dejavnostih, da bi tako postavili mobilnostne navade in želje v ravnovesje s perečo potrebo, da bi živeli v okviru okoljskih meja.

Konferenco Mobilnost za ustvarjalnost, je med 4. in 5. aprilom 2019 v Ljubljani, organiziral zavod Motovila v sodelovanju s partnerji: Arts and Theatre Institute / CED CZ, DutchCulture / CED NL, Centro de Informacão Europa Criativa / CED PT, CED Ireland – MEDIA Office Dublin, Ministrstvo za kulturo Hrvaške / CED HR, Avstrijsko zvezno kanclerstvo, Umetnost in kultura / CED AT, SCCA–Ljubljana in CMEPIUS.