Interes za sodelovanje na razpisu je bil letos večji kot lani: prispelo je 146 prijav, odobrenih pa je bilo 52 projektov prijaviteljev iz 24 držav (lani 20), kar predstavlja skoraj 40-odstotno uspešnost. Slovenija je bila nadpovprečno (75 %) uspešna: izmed 8 prijav je Izvajalska agencija EACEA izbrala 6 dvoletnih prevodnih projektov, namenjenih prevajanju evropskega leposlovja, večinoma tujih avtorjev v slovenski jezik. Podporo EU v skupni višini 257.748,19 EUR prejmejo Miš založba, KUD Sodobnost International, Društvo slovenskih pisateljev, Založba Pivec, prvič pa sta med uspešnimi prijavitelji še Prešernovo gledališče Kranj in V.B.Z. d.o.o. Prišteti jim moramo še 3 triletne prevodne projekte – založbe Goga, Beletrina in Mladinska knjiga ravnokar sklepajo pogodbe za drugo leto izvajanja svojih projektov s podporo Kultura Ustvarjalne Evrope v skupni višini 224.195,18 EUR.

Slovenija ima torej v letu 2019 skupaj 9 podprtih projektov na področju prevajanja evropskega leposlovja, s čimer je devet slovenskih založnikov skupaj pridobilo kar 481.943,37 EUR podpore EU!

O pomenu, ki ga podpora Ustvarjalne Evrope na področju knjige prinaša bralcem in celotnemu slovenskemu knjižnemu trgu, smo povprašali direktorico Javne agencije za knjigo, Renato Zamida in predstavnico izkušene založbe, Jano Bauer, pisateljico in urednico pri KUD Sodobnost International.

Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo:

»Prevodna literatura je dragocen doprinos k raznolikosti knjižnega trga, v Sloveniji je skoraj polovica izdanih knjig prevedenih, in vsaka dodatna finančna spodbuda je dobrodošla. Vemo, da so tako naklade kot prodajne številke pri nas nizke, zato je kakovostno prevodno literaturo, posebej če ne gre za najvidnejše avtorje in mednarodne uspešnice, težko izdajati brez podpor. Javna agencija za knjigo pri izdaji knjig podpira približno 30 različnih založb in podpore na področju založništva predstavljajo cca 2,5 mio EUR letno, v povprečju več kot polovica tega zneska predstavlja podporo prevodnim knjigam, kar skupno številko podpore slovenskim založbam s strani programa Ustvarjalna Evropa postavlja v zanimiv kontekst – gre za skoraj tretjino finančnih podpor za slovensko založništvo.

Z namenom, da bi bili naši založniki čimbolj uspešni in usposobljeni, tudi sami organiziramo izobraževanja, svetujemo in smo predvsem v dialogu z Evropsko komisijo, ko gre za spremembe in prenove razpisov. K letošnjim uspehom slovenskih založnikov bi vsekakor dodali še uspešne tuje založnike, ki so v svoje programe umestili slovenske knjige – dva nemška založnika sta bila tako uspešna s kar tremi slovenskimi avtoricami, in tudi na račun zadnjega razpisa za literarne prevode Ustvarjalne Evrope bomo v nemščini prebirali Polono Glavan, Ano Schnabl in Gabrielo Babnik. Za vse te uspehe si lahko skupaj čestitamo!«

Jana Bauer, pisateljica in urednica, KUD Sodobnost International:

»Zahvaljujoč programu Ustvarjalna Evropa smo lahko na slovenski knjižni trg prinesli številne prevode izvrstnih del evropskih avtorjev, ki jih sicer nikoli ne bi brali v slovenščini. Še več! Prišli smo do prvih prevodov iz estonskega jezika, odkrivamo pestrost literature Litve in Latvije, Poljske in Belgije ter mnogih drugih evropskih držav. Iščemo nove prevajalce iz manjših jezikov in dajemo delo že obstoječim. Program nam omogoča povezovanje z založbami iz tujine, iskanje novih možnosti sodelovanja, pretok idej … Program Ustvarjalna Evropa s spodbujanjem razvoja publike krepi tudi podporo domačemu knjižnemu trgu. Omogoča nam, da vlagamo v razvoj lastne bralne kulture. Ravno tu smo slovenski založniki zaradi majhnosti trga in finančne podhranjenosti najšibkejši. Pri KUD Sodobnost International smo s pomočjo Ustvarjalne Evrope v zadnjem desetletju lahko razvijali programe, ki širijo ljubezen do branja (Literarni kolodvor, Naša mala knjižnica, podeljevanje nagrade za spodbujanje veselja do branja, obiski avtorjev iz tujine …), kar vse pri ljudeh ustvarja zavest, da je branje vrednota, ki jo je treba privzgojiti, še posebej mladim.«

Ali ste vedeli, … da so slovenske založbe v samem vrhu med sodelujočimi državami že celotno obdobje izvajanja programa EU Ustvarjalna Evropa? V obdobju 2014–2019 slovenske založbe zasedajo 2. mesto, takoj za Bolgarijo in pred Hrvaško. V tem obdobju je 16 slovenskih založb za prevajanje evropskega leposlovja pridobilo podporo EU v skupni višini 1,8 milijonov EUR. Ustvarjalna Evropa je v tem obdobju podprla več kot 350 prevodnih projektov iz 30 držav, ki bodo evropskim bralcem in bralkam ponudili več kot 2500 prevodov preko 1000 leposlovnih del, ki so delo več kot 735 evropskih avtorjev.

Kaj pa prihodnji razpisi? V okviru trenutne generacije Ustvarjalne Evrope (2014–2020) bo zadnji razpis za prevajanje evropskega leposlovja predvidoma objavljen sredi januarja, iztekel pa naj bi se aprila 2020.

Podatki o vseh podprtih projektih na evropski ravni so na voljo na spletni strani Izvajalske agencije EACEA.

Za dodatne informacije in pojasnila v zvezi z rezultati tega in drugih razpisov Ustvarjalne Evrope vam je ekipa CED Slovenija z veseljem na voljo.