Unescovo poročilo iz leta 2015 –  Full analytic report on the implementation of the UNESCO 1980 Recommendation concerning the Status of Artist –  poroča o spremljanju napredka implementacije Priporočila o statusu umetnika, ki je bilo sprejeto l. 1980 ter zasleduje pridobitve in pasti, s katerimi se srečujejo umetniki.

Priporočilo iz leta 1980 pokriva širok spekter tem, ki lahko vplivajo na socialni in ekonomski status umetnika in hkrati poziva države članice, da izboljšajo strokovni, socialni in ekonomski status umetnikov z implementacijo politik in ukrepov. To vključuje treninge, socialno varnost, zaposlovanje, prihodke, davčne pogoje, mobilnost in svobodo izražanja. Priporočilo priznava tudi pravico umetnikov, da so organizirani v sindikate ali strokovne organizacije, ki predstavljajo in branijo interese svojih članov.

Poročilo iz leta 2015 je sestavljeno na podlagi anket, ki so jih opravili v 195 državah, v okviru štirih pomembnih vprašanj:

1. digitalne tehnologije in internet
2. transnacionalna mobilnost umetnikov
3. socialno varstvo
4. svoboda izražanja

Odzvalo se je 60 držav in 87% anketirancev.

Poročilo iz leta 2015 kaže, da umetniki globalno, še posebej pa tisti v razvijajočem svetu, dobijo več prepoznave za svoja dela, kar je ključni prispevek k gradnji mirne in trajne družbe.

Poročilo bo obravnavano konec novembra na Splošni konferenci Unesca.

Primeri izsledkov iz poročila:

Digitalne tehnologije in internet

Anketa kaže, da obstaja nekaj pravil, ki urejajo distribucijo umetniških del na internetu. Tako so tukaj direktive Evropske unije, ki se nanašajo na storitve na zahtevo in politike, ki pozivajo ponudnike internetnih storitev, da vse vsebine obravnavajo enako (t.i. Net Neutrality). Te so uveljavljene v Čilu in Združenih državah Amerike, v Evropi pa so v postopku uveljavitve.
Argentina, Ekvador, Madagaskar, Španija in Venezuela so razvile portale z informacijami o njihovih umetnikih. Bocvana ima posebna sredstva za umetnost in kulturo, ki so namenjena umetnikom, da dokumentirajo, digitalizirajo in distribuirajo svoja dela na internetu. Kongo in Togo imata poseben sklad, ki je namenjen umetnikom, da ustvarijo digitalna dela in jih objavijo na internetu.

Transnacionalna mobilnost umetnikov

Anketa razkriva počasen napredek in ponavljajoče se ovire, ki bi umetnikom dovoljevale svobodno potovanje, da promovirajo pretok kulturnih dobrin. Glede na poročilo iz leta 2011 Avstrija, Kanada, Kolumbija, Kostarika, Nova Zelandija, Moldavija, Španija in Turčija poročajo o novih uredbah glede mobilnosti umetnikov. Šengensko območje EU se trenutno sooča z izzivom, kako olajšati dostop umetnikom, ministri Latinske Amerike (t.i. Mercosur območje) pa so se strinjali, da bodo implementirali posebno umetniško vizo. Večina anketirancev je odgovorila, da so njihovi umetniki dobili podporo za delo v tujini s pomočjo javnih programov.

Socialna varnost

Velik del umetnikov se udejstvuje na neodvisni, pogodbeni ali freelance bazi. Soočajo se  s številnimi izzivi na področju socialnega varstva, zdravstvenega zavarovanja, upokojenskih ugodnosti in drugih socialnih programov, ki so na voljo ostalim delavcem. Za tistih nekaj umetnikov, ki so zaposleni, države članice poročajo, da uživajo iste ugodnosti, kot ostali zaposleni.
Belgija, Francija, Monako, Portugalska, Španija, Velika Britanija in Severna Irska poročajo o različnih sistemih, kjer imajo umetniki zaposlitveni status, ki jim zagotavlja socialno varnost ter kritje socialnih prispevkov. Številne države članice poročajo, da imajo paralene državne sheme, ki zagotavljajo ugodnosti samozaposlenim umetnikom. Te sheme financirajo umetniki, ustanove in posamezniki v stiku z njimi in/ali država.

Svoboda izražanja

Države članice, ki so izpolnile anketo, poročajo, da je svoboda govora zapisana v ustavi, ustanovnem dokumentu ali drugi javni listini. Ta je največkrat izražena v 19. členu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Najboljša praksa pa bi bila eksplicitna zaščita svobode umetniškega izražanja in osvoboditev izpod cenzure, ki bi bila zagotovljena z zakonom.
Nekatere države so eksplicitno zaščitile svobodo umetniškega izražanja v ustavi – Francija, Madžarska, Japonska, Rusija, Južnoafriška republika, Španija in Zimbabve. Ostale, kot so Kuba, Etiopija, Portugalska, Moldavija ali Šrilanka pa poročajo, da zagotavljajo svobodo umetniškega izražanja v dokumentih, ki se nanašajo na kulturno politiko.

Unescovo priporočilo o statusu umetnika sprejeto l. 1980 >>>

Poročilo o statusu umetnika 2015 >>>

Povzetek poročila o statusu umetnika 2015 >>>