Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine
Evropska komisija je konec marca uradno podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi. Narodna in univerzitetna knjižnica postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.
Znak evropske dediščine(European Heritage Label) se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine. Evropska komisija je 31. marca 2020 sporočila, da je Prešernovo Zdravljico nagradila s prestižnim znakom evropske dediščine.
Simbolna vrednost Zdravljice od leta 1848 dalje je v tem, da jo razumemo kot slavospev Pomladi narodov kot pomembnega gibanja v zgodovini Evrope in napoved udejanjanja njenih idej. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.
Façade of the National and University Library by Jože Plečnik, 2008. Foto: Janez Slamič.
Nominacijo za podelitev znaka evropske dediščine za Zdravljico je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). V delo so bili vključeni tudi zunanji strokovnjaki in svetovalci, med njimi iz ZRC SAZU, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in muzejev, kjer hranijo premično dediščino, povezano s Prešernom in različicami njegove Zdravljice. NUK, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice, sporoča Ministrstvo za kulturo.
Zank evropske dediščine je do zdaj prejelo 48 prizorišč. Poleg Zdravljice, se z laskavim naslovom ponašata dve spomeniški območji iz Slovenije, tj. Cerkev Sv. Duha na Javorci in Partizanska bolnica Franja.
V branje priporočamo:
– O desetih novih prejemnikih znaka evropske dediščine na spletu Komisije tukaj.
– Utemeljitev za dodelitev znaka Zdravljici na spletu Komisije tukaj.
– Kako je Slovenija utemeljila evropski pomen Prešernove Zdravljice na spletu MK tukaj.
– O tem, da je prva objava Zdravljice povezana z odpravo cenzure na spletu MMC RTV tukaj.
– Poleg tega vas NUK vabi na ogled digitaliziranih rokopisov Zdravljice dr. Franceta Prešerna.
