Kaj je posmrtna maska? Čemu je služila? Je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse? Koliko posmrtnih mask hranijo javne zbirke po Sloveniji? In kdo so pravzaprav ti ljudje, katerih obličja se je nekoč odlilo?

Razstava, ki jo DDR in MGML pripravljata v sodelovanju s kiparjem Viktorjem Gojkovičem in Območno enoto Ljubljana Rdečega križa Slovenije, se osredotoča na samo prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost. V sodobno prakso odlivanja posmrtnih mask  je DDR uvedel Viktor Gojkovič, akademski kipar, ki je za svoje delo na področju restavratorstva prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo. Prvo posmrtno masko je odlil leta 1963 in odliva jih še danes. Nekaj se jih je znašlo tudi v spletni bazi podatkov o posmrtnih maskah v slovenskih knjižnicah, muzejih in arhivih, ki jo v DDR urejajo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.

Posmrtne maske pa so lahko tudi vir navdiha. Utopljenka iz Sene (L’Inconnue de la Seine) že stoletje privlači umetnike (eno od kopij njene posmrtne maske najdemo tudi v Plečnikovi zapuščini) in že več kot petdeset let posoja svoje obličje lutki za vadbo umetnega dihanja (znani kot »Ančka«). Več generacij teh lutk hranijo tudi na Rdečem križu Slovenije.

Predogled razstave bo mogoč od srede, 1. 11. do 5. 11. od 10. do 18. ure (na dan spomina na mrtve bodo v Galeriji Vžigalica prisotni člani DDR), odprtje pa bo v torek, 7. 11. ob 19. uri. Razstava bo odprta do 24. 12. 2017.
Več o projektu Odlivanje smrti
Vabilo in več o razstavi (.pdf).

Jani Pirnat, Pirman Alenka in Damijan Kracina (Društvo za domače raziskave), Marijan Rupert (Narodna in univerzitetna knjižnica), Janez Polajnar (Muzej in galerije mesta Ljubljane), Marko Jenko (Moderna galerija), Blaž Bajič (Universitetet i Oslo), Andrej Pančur (Inštitut za novejšo zgodovino) in Maruša Kocjančič (dokumentalistka) raziskujejo pojav posmrtnih mask v okviru evropskega projekta TRACES s podporo programa Obzorja 2020.