Scenaristični seminar Centra Ustvarjalna Evropa pod vodstvom irske strokovnjakinje za pisanje filmskih zgodb in profesionalne testne bralke scenarijev Mary Kate O Flanagan je potekal 19. novembra v okviru 25. LIFFa. Več kot sedemdesetim udeleženim – zlasti mladim – filmskim ustvarjalcem je najprej pojasnila, da se ji zdi pisanje scenarijev večinoma spretnost oz. obrt, ki se je je mogoče priučiti. V nasprotju z evropskim filmskim razmišljanjem, ki mu je bliže ideja, da je smisel za pisanje scenarijev prirojen, O Flanaganova meni, da se lahko poleg ustvarjalnosti priučite popolnoma vsega, kar je treba vedeti, da bi napisali dober scenarij. Pisec scenarijev mora biti vešč ne le pritegniti pozornost testnega bralca (kar je pogoj, da scenarij v celoti sploh preberejo investitorji, ki naj bi filmu dodelili finančna sredstva za razvoj in produkcijo), temveč bralca “zagrabiti”, da v besedilu prisostvuje in čustveno sodeluje (kar je, kot je poudarila, spretnost, značilna za vse dobre komike). To je mogoče doseči z napetostjo med »željo« in »strahom«, s katero mora filmska zgodba publiko stalno »držati v šahu«. S tovrstnimi veščinami je po njenem mogoče posneti odličen film s skromnimi sredstvi – nasprotno še tako močna filmska ekipa s šibkim scenarijem ne more računati na presežek. Kot primer si je predavateljica z obiskovalci ogledala nizkoproračunski neodvisni film Zamrznjena reka (Frozen river) Courtney Hunt in ob vsakem prizoru detajlno poudarjala zlasti vsebinske elemente. Ti so soustvarjali suspenz med gledalčevima upanjem in strahom, ki sta vezana na razvoj zgodbe, ter prihodnjimi postopki vpletenih likov. Tako je povedala, da gledalca pritegne, kadar sogovornika tekmujeta v navzkrižnem očitanju, pa tudi, da samopomilovanje likov v dobrih filmih v gledalcu ne vzbudi vedno sočustvovanja z žalostnim protagonistom, temveč prej prezir do njega. Dobre scenarije (in posledično filme) pa je od slabih ločevala tudi po tem, da ima tudi sekundarni lik svoje lastno življenje in zgodbo, ločeno od glavnega lika. Učinkovita naracija se tako razvija z enakovrednim osredotočanjem na dve zgodbi, medtem ko v bolj povprečnih filmih prizori s sekundarnimi liki večinoma nimajo druge funkcije, kot da postopoma vpeljejo glavni lik in njegovo zgodbo. Pri ogledu MEDIA podprte dansko-švedske serije Most (Broen-Bron-The Bridge) je omenila močno skandinavsko scenaristično tradicijo. Flanaganova, ki je odraščala na Danskem in tam še deluje, je pojasnila, da ne gre za nikakršen čudež, temveč za plod stabilnega šolskega sistema (predvsem znane Danske filmske šole) tudi v scenaristki – vizionarski učitelji, kakršna sta Mogens Rukov in Henning Carlsen, so vplivali na cele generacije piscev, ki obvladajo svojo spretnost, »vedo, kaj počno«, in imajo za to odlične zgodbe. Hkrati je proces pisanja zgodb zelo demokratičen; zgodbe, pri katerih delajo, tako avtorji brez odvečnega strahu, da jim bo kdo idejo ukradel, nenehno preverjajo s potencialnim občinstvom ter soustvarjajo s ključnimi člani filmske ekipe in zunanjimi svetovalci za scenarije. Napetosti, kakršno premorejo skandinavski scenariji, evropskim filmom po besedah strokovnjakinje sicer drastično primanjkuje, četudi so zgodbeno brezhibni. Za konec se je ob primeru v medijih izjemno popularne humoristične serije Punce (Girls) osredotočila na nujnost dobro ustvarjene dramatične napetosti v TV-komedijah. Nazadnje je poudarila, da ne obstaja univerzalno pravilo, ki bi ga bilo mogoče neproblematično prenesti na vse scenarije, temveč je potreben »elastičen prijem«, ki izhaja iz vsakokratne zgodbe in njenih lastnosti. Več informacij o njenih pogledih in aktualnih dejavnostih je najti na spletni strani, ki jo urejata s sestro in sodelavko Rachel O Flanagan. Partner dogodka: MIDPOINT – Central European Script Center. Odzivi nekaterih udeležencev * Super je bilo. Odlična predavateljica, me je zelo inspirirala. Super bi bilo, če bi bila poleg seminarja še kakšna delavnica z njo 🙂 * Odlično … nadaljujte s tovrstnimi delavnicami! Več strokovnjakov, bolj se bo razvilo scenaristično ter filmsko ustvarjanje na Slovenskem… več možnosti za uspeh slovenskih filmskih ustvarjalcev na mednarodni ravni, tudi pri koprodukcijskih projektih! * Vprašanja v smislu: kaj vemo o junaku, česa se bojimo, kakšen občutek imamo o njem in zakaj ter povezovanje teh občutkov z “dokazi” iz filma so se mi zdela zelo primerna. * Že od prve minute je bilo jasno, da gre za izkušeno in zelo kakovostno scenaristko. Organizacija in kvaliteta predavanega je bila na zelo visokem nivoju. * Presenečena sem nad izjemno organizacijo dogodka in kvaliteto samega predavanja. Predvsem pa mi ni jasno, kako je lahko taka zadeva zastonj za nas udeležence. Besedilo: Andraž Jež, Sabina Briški Fotografije: Ines Kežman, Iztok Dimc