Novice
Kultura kot orodje za ekološko preobrazbo mest
Štiriletni projekt Future DiverCities se je sredi junija zaključil z jasnim sporočilom: kultura lahko, ko je zasidrana v skupnostih in odprta do živega sveta, postane eno najmočnejših orodij za trajnostno preobrazbo mest.
V projektu Future DiverCities s podporo programa Ustvarjalna Evropa – Kultura je kot partner iz Slovenije sodelovalo Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna (v povezavi s kolektivom Krater), ki je prispevalo strokovno znanje na področju ekosocialnih praks in urbane ekologije. Projekt je združil 13 evropskih partnerjev pod vodstvom francoske organizacije La Friche la Belle de Mai iz Marseilla.
Glavne aktivnosti projekta
Future DiverCities je v štirih letih povezal kulturne organizacije, umetnice_ke, raziskovalke_ce, občine in lokalne skupnosti v osmih evropskih mestih (Atene, Berlin, Firence, Kuopio, Liepaja, Marseille, Timişoara in Zagreb), da bi skupaj razvili kulturno vodene pristope k regeneraciji neizkoriščenih urbanih prostorov.
Namesto konvencionalnega urbanističnega načrtovanja je projekt ubral drugačno pot: lokalno ustvarjalnost, participativno kulturo in globoko spoštovanje do živih sistemov. Vsaka lokacija je postala »živi laboratorij«, kjer so umetnice_ki, kolektivi, prebivalke_ci in strokovnjakinje_i skupaj iskale_i novo življenje za »prostore v čakanju«.
Primer iz Marseilla: vrt Crimée kot živi laboratorij
Ena od pilotnih lokacij je bil Le Jardin de Crimée, majhen vrt v stanovanjskem kompleksu v Marseillu, ki so ga uporabljale predvsem družine iz bližine. V okviru projekta je vrt postal prizorišče za eksperimentiranje s praksami skupnega upravljanja (t. im. »commoning«) skozi kulturno voden, sooblikovalski pristop.
Namesto fizične preobrazbe se je projekt osredotočil na aktivacijo skupnosti, skupno upravljanje in postopno ponovno prevzemanje prostora s strani uporabnic_kov. Delavnice, neformalna druženja in sezonske aktivnosti so omogočile razumevanje obstoječih uporab, želja in omejitev, povezanih z vrtom.
Ključna spoznanja s pilotne lokacije:
- Skupni prostori ne postanejo „skupno dobro” zgolj z načrtovanjem, temveč skozi čas, ponavljajoča se srečanja in postopno gradnjo zaupanja.
- Ker so kulturni akterji delovali le kot mediatorji in ne kot vodje projekta, je tak pristop omogočil podporo kolektivnim procesom brez vsiljevanja rešitev.
- Aktivacija skupnosti je že sama po sebi oblika vpliva, tudi če še ni vidne fizične preobrazbe.
Dediščina projekta
Future DiverCities kaže, kako lahko kulturni in ustvarjalni sektorji, ko delujejo skupaj z prebivalkami_ci in v dialogu z ekološkimi realnostmi, postanejo gonilna sila trajnostnega prehoda. Ambicija projekta je, da prebivalke_ci ohranijo sposobnost soustvarjanja, prilagajanja in skrbi za prostore skupaj, institucije pa prepoznajo pomen časa, zaupanja in mediacije pri gradnji vključujočih urbanih prihodnosti.
Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani future-divercities.eu in v projektni publikaciji, ki je dostopna tukaj.
Slika: Future DiverCities
