Kino kot kulturni in skupnostni projekt

/
Rdeča nit strokovnega srečanja sredi novembra v Ljubljani je bilo vprašanje, kakšen art kino potrebujemo. Glavna dejavnost kinematografov namreč ni samo prikazovanje kakovostnih filmov, temveč so kina postala del skupnosti in omogočajo širšo filmsko izkušnjo. Sodelujoči so se strinjali o pomenu razvoja publike in sodelovanja s skupnostjo, v kateri delujejo.

Dogodek z naslovom »Kakšen art kino potrebujemo?« smo v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenije organizirali v Ljubljani, 13. nov. 2018, kot del strokovnega programa mednarodnega filmskega festivala LIFFe. Srečanje je povezoval Jure Matičič, podpredsednik Art kino mreže Slovenije in programski vodja Mestnega kina Domžale. V razpravi so sodelovali Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora, Alen Munitić, direktor Kina Mediteran in Christoph Mathieu, predstavnik podjetja Rushlake Media, ki je s svojim projektom združevanja spletne in kino distribucije Kino on Demand partner MEDIA podprte pobude za spletno promocijo evropskih AV del European Cinema and VOD Initiative (ECVI).

Z vprašanjem »kakšen art kino potrebujemo« se prikazovalci srečujejo vsak dan, ko pripravljajo program kina. Udeleženci razprave so se strinjali, da morajo art kina graditi na odnosu z občinstvi. Privlačna morajo biti za različna občinstva, hkrati pa jih vzgajati in nikoli popuščati na kakovosti predvajanega programa.

Nina Peče Grilc je izpostavila sodelovanje s skupnostjo in omogočanje širše filmske izkušnje. Alen Munitić je poudaril, da je pri pripravi programa treba paziti tudi, da spremljevalnega programa ni preveč. V ospredju naj bo predvajanje kakovostnih filmov in vzgoja publike. Christoph Mathieu je izpostavil, da trg na katerem delujejo digitalne platforme ni preprost. Spletna platforma bi kinom omogočila tesnejšo interakcijo in trajnejši odnos z občinstvom, tudi ko to zapusti kino dvorano, a ostaja zvesto spremljanju kakovostnih filmov tudi prek sodobnih digitalnih medijev.

Predavatelji so se strinjali, da je najpomembnejša naloga sodelovanje s skupnostjo in vzgoja publike. S publiko je potrebno razviti dolgoročen odnos, ki temelji na zaupanju.

Več o dejavnostih gostov

Art kino mreža – združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije šteje 24 članov in vključuje 27 kino platen. Osemnajst članov združenja je hkrati tudi članov Europa Cinemas, mednarodnega združenja filmskih prikazovalcev. Združenje je prejemnik podpore podprograma MEDIA in deluje kot posrednik za razdeljevanje finančne podpore za prikazovanje kakovostnih evropskih filmov in filmske vzgoje, ki jih za predhodno referenčno leto pridobijo posamezni člani Europa Cinemas.Član mreže je tudi ljubljanski mestni kino Kinodvor, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Kinodvor že od začetka deluje po načelih sodelovanja in partnerskega povezovanja ter kot razvojni projekt na področju filmske kulture in filmske vzgoje. Na področju vzgoje kot partner sodelujejo v MEDIA podprtem projektu Cinemini Europe, predhodno pa so leta 2014 prav tako bili partner v projektu Evropski okvir za filmsko vzgojo. Filmski program razvijajo skupaj z distributerji, ki so njihov ključni partner za prikazovanje filmov. V tem odnosu so art kina namreč šibkejši člen, še posebej v luči prikazovanja kakovostnih filmov. Zato je bila širitev Art kino mreže in tesnejše sodelovanje med člani nujna. Osrednji cilj mreže je sicer poleg prikazovanja kakovostnih filmov tudi razvoj občinstev skozi filmsko vzgojo. Kinodvor gradi na kinu za vse generacije Temeljijo na kakovostni in raznoliki filmski ponudi in z izbranimi filmi nagovarjajo in razvijajo občinstvo, pri čemer v ospredje dajejo zaupanje občinstva. Kinodvor dela na popularizaciji filmske kulture in »filma v mestu«. V sodelovanju z MOL sodelujejo pri načrtovanju mestnega minipleksa v podhodu Ajdovščina, kjer bo zaživel koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije.

Kino Mediteran je projekt oživljanja kinematografov v Dalmaciji v organizaciji festivala Mediteranskega filma Split in posameznih lokalnih skupnosti. Projekt vsako poletje oživi 25 kinematografov, čez celo leto pa filme med vikendi predvajajo v 12 mestih na celini in otokih Dalmacije. Dolgoročni cilj je vzpostavitev celoletnega programa v večini kinematografov. Začetki projekta sicer slonijo na entuziazmu, prve projekcije so predvajali kar s hišnim kino projektorjem. Kljub temu, da so s strani lokalne skupnosti in države prepoznani kot pomemben akter na področju filma, se še vedno soočajo s težavami zaradi zastarele infrastrukture.
Lokalna skupnost je projekt dobro sprejela, projekcije so še posebej poleti dobro obiskane. Kar 60 odstotkov njihovega proračuna predstavljajo prodane vstopnice. Sicer jih financira tako država, v manjši meri tudi lokalna skupnost, uspešni pa so bili tudi kot partner na razpisih Ustvarjalne Evrope (MEDIA) za razvoj občinstev in za distribucijo.
Program obsega kvalitetne evropske in svetovne filme in različne vsebine za otroke. Kino Mediteran deluje tudi v vlogi distributerja in sodeluje tako s hrvaškimi distributerji kot različnimi filmskimi festivali. Revitalizacija kinematografov je pomagala celotni skupnosti, saj so prenovljeni prostori oživili tudi drugo kulturno ponudbo.

Rushlake Media iz Nemčije je iniciator mednarodne pobude European Cinema And VOD Initiative (ECVI) s podporo MEDIA. V sodelovanju s platformami PICL (NL), LA TOILE (FR) in NETTKINO (NO) si prizadevajo za pospeševanje mednarodne promocije in digitalne distribucije kakovostne in neodvisne filmske produkcije. V Nemčiji vzpostavljena digitalna platforma Kino on demand publiki omogoča ogled filma, ko ta ni več na sporedu kinematografa in tako zagotavlja daljše življenje filmov in občinstvo povezuje z izbranim kinematografom tudi v digitalnem okolju. VOD platforma temelji na White label tehnologiji in intuitivnem oblikovanju (ki ga nenehno izboljšujejo in je uporabniku prijazno) ter se lahko vgradi na katerokoli spletno stran (kini se lahko posamezno odločijo za nakup in implementacijo programske opreme). Platforma kinematografom odpira nove trge in tesnejšo interakcijo z občinstvom, hkrati pa je povsem fleksibilna glede na programsko ponudbo in promocijske pristope, ki so popolnoma v domeni kinematografa. (npr. nakup ene vstopnice za kino daje vaučer za ogled filma na digitalni platformi ipd.).
V Nemčiji platformo Kino on Demand uporablja 29 kinematografov, približno 200 filmov imajo v ponudbi (vsak mesec je v ospredju le 3–5 filmov), beležijo pa 1500 zadovoljnih uporabnikov, ki se na platformo vračajo.