Zbirka priporočil za bodoče EPK

/
Izvajalska agencija EACEA je za bodoče kandidatke EPK pripravila številna priporočila. Za pripravo uspešne vloge je pomembno zgodnje načrtovanje, npr. tudi tega, da se partnerjem in lokalnim deležnikom zagotovi podroben časovni okvir in omogoči enotno razumevanje ambicij EPK. Poleg tega pa so ključna še kontinuiteta, vključevanje, zavedanje in sodelovanje.

Namen ukrepa Evropska prestolnica kulture (EPK) je opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, kakor tudi spodbuditi boljše medsebojno razumevanje med evropskimi državljani in prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest. EPK je predvsem priložnost za regeneracijo in dvig prepoznavnosti mesta, izboljšanje podobe mesta v očeh njegovih prebivalcev, spodbujanje turizma in priložnost za prevetritev kulturne ponudbe v mestu.

Izvajalska agencija EACEA je marca 2018 objavila Pregled priporočil za prihodnje in trenutne kandidate v okviru pobude Evropske prestolnice kulture (Compendium of recommendations from ex-post evaluations of European Capitals of Culture 20072016), s katerim jim je želela zagotoviti nasvete na podlagi izkušenj preteklih nosilcev naziva EPK. Predvidevanje, kontinuiteta, vključevanje, zavedanje in sodelovanje so ključna priporočila in sporočilo mest, ki so (ne)uspešno izvedla EPK.

Priporočila navajajo naslednje ključne točke, ki jih je vredno upoštevati:

PREDVIDEVANJE – Priprava vloge za EPK zahteva temeljito in pravočasno načrtovanje različnih vidikov, s čimer zagotovimo uspešno izvedbo projekta. Partnerjem in lokalnim deležnikom je na primer treba zagotoviti podrobno časovnico ter tako omogočiti, da se vsi zavedajo ciljev EPK. Tudi program in komunikacijsko strategijo je treba celovito razvijati že v zgodnji fazi projekta. 

KONTINUITETA – Projekta EPK ne smemo razumeti kot enoletnega, temveč kot proces, ki bo s spodbujanjem razvoja kulturnega sektorja ter s krepitvijo družbenega, fizičnega in gospodarskega razvoja v mesto prinesel novo energijo. Hkrati moramo že ob pripravljanju vloge gledati v čas po koncu projekta ter načrtovati strategijo vrednotenja in kaj bo EPK pustil za prihodnost. 

VKLJUČEVALNOST – Pobuda EPK ni namenjena le mestom, ki so že zdaj odmevna, saj imajo manjša mesta kljub omejenim proračunom hkrati tudi potencial, da postanejo pomembni nosilci EPK. Projekt EPK bi moral na področju privabljanja občinstva upoštevati tudi težje dostopne skupine in si posebej prizadevati za doseganje tistih, ki se navadno ne udejstvujejo v kulturnih dejavnostih. Prav tako ne bi smeli izključevati manjših ali ljubiteljskih izvajalcev, ki bi želeli izkoristiti priložnosti v okviru EPK. Prijavitelji naj razmislijo o vzpostaviti posebnih mehanizmov finančne podpore za krepitev zmogljivosti. 

ZAVEDANJE – Nujno je, da se prijavitelji zavedajo vseh priložnosti, ki so na voljo. Po eni strani je ključno zelo dobro poznavanje okolja, tako v smislu sredstev kot omejitev, saj morajo prijavitelji za pripravo projekta EPK zbrati vsa razpoložljiva sredstva. Poleg tega mora biti program EPK prilagojen konkretnim potrebam mesta, v katerem se bo odvijal. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti na predpise na ravni države. Pri izgradnji proračuna EPK je treba upoštevati vse potencialne vire financiranja, ne samo nacionalne, javne ali zasebne podpore, temveč tudi možno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj. 

SODELOVANJE – Da zagotovimo uspešnost projekta EPK, bi ta moral spodbujati kohezijo in sodelovanje. Ključno je spodbujanje povezav med lokalnimi in mednarodnimi deležniki, sodelovanje z lokalnimi in državnimi oblastmi ter prizadevanje za preseganje meja med ljudmi.

Katera mesta gostijo EPK?

Lani sta EPK gostila Valletta (Malta) in Leeuwarden (Nizozemska), letos sta to Plovdiv (Bolgarija) in Matera (Italija), prihodnje leto bosta laskavi naslov nosila hrvaška Reka in irski Galway. Sledijo Temišvar (Romunija), Elevzina (Grčija) in Novi Sad (Srbija, država kandidatka) leta 2021, Esch (Luksemburg) in Kaunas (Litva) leta 2022, za leto 2023 pa je predlagan madžarski Veszprém.
Leta 2012 je naziv nosil Maribor, kmalu bo znano, katero slovensko mesto bo gostilo EPK 2025.

Časovni okvir postopka izbire slovenske kandidatke za EPK 2025, ki ga je za letos napovedalo Ministrstvo za kulturo:
*Začetek 2019: objava razpisa – trenutno poteka medresorsko usklajevanje vladnega gradiva za začetek postopka.
*Po objavi razpisa v začetku 2019: organizacija informacijskega seminarja za zainteresirana mesta skupaj s predstavnikom Evropske komisije.
*Prva polovica 2019: objava poslovnika izbora – trenutno v pravnem pregledu.

V branje priporočamo: 
– Priporočila EACEA. Compendium of recommendations from ex-post evaluations of European Capitals of Culture 2007-2016 (.pdf).
– Več o EPK.
EPK 2019: Plovdiv in Matera.
– Evropske prestolnice kulture: informativni pregled (.pdf).
Katero slovensko mesto bo gostilo EPK 2025?