Poročamo z dogodka v Atenah: “Novi poslovni modeli v kulturi”

/
Na povabilo CED Grčija oz. Ministrstva za kulturo in šport, Direktorata za mednarodne odnose in EU, smo se 4. jul. 2018 v Atenah udeležili dogodka na temo inovativnih poslovnih modelov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Ministrstvo za kulturo in šport (CED Grčija) je julija v Avditoriju muzeja Acropolis organiziralo dogodek, posvečen inovativnim poslovnim modelov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kot eni od prioritet programa Ustvarjalna Evropa – Kultura. Eirini Komninou, vodja pisarne CED GR, je v Atene povabila predstavnike evropske mreže CED iz Švedske, Portugalske in Slovenije, da so predstavili vpetost teh držav v Ustvarjalno Evropo in pomen, ki ga ima ta program za internacionalizacijo in mreženje kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Elin Rosenström, CED Švedska, je navdušila s prikazom kompleksnega podpornega sistema in nacionalne strategije, ki načrtno spodbuja mednarodno sodelovanje na področju kulture. Susana Costa Pereira, CED Portugalska, je izpostavila potencial za bolj intenzivno sodelovanje med državama. Mateja Lazar, CED Slovenija (zavod Motovila), pa je navdušila z neverjetnim številom mednarodnih povezav, ki so jih ustvarile slovenske organizacije v obdobju od 2014 do 2017. Slovenija je ena najuspešnejših držav v podprogramu Kultura Ustvarjalne Evrope in to ne le glede na število prebivalcev, ampak tudi v absolutnem smislu. Po številu podprtih projektov pod vodstvom slovenskih organizacij (39) smo na šestem mestu takoj za velikimi zahodnimi državami (za nami je celo Nemčija z 32 projekti in Nizozemska s 23) in podobno visoko uvrščeni tudi glede na število vključenih slovenskih organizacij (100).

Dogodka, ki je potekal v novem in eminentnem muzeju Acropolis, se udeležilo 128 predstavnikov različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter odločevalcev. Med njimi je bilo tudi 13 strokovnjakov, ki so z različnih zornih kotov predstavili aktualno temo »poslovnih modelov v kulturi«, npr. Thanos Argyropoulos, izvršni direktor MAI – Inštituta Marina Abramović, Μonica Τsilimberdi iz Direktorata evropskih programov za mednarodno sodelovanje in spodbujanje podjetništva ali Maria Philippi, direktorica EPK Eleusis 2021.

Med njimi je bil tudi Dimitrios Pantermalis, predsednik upravnega odbora muzeja Acropolis (gl. 8-min promo video). Poudaril nekaj točk, ki so ključne, če želi muzej uspešno delovati:
– muzej se mora nenehno odzivati na pričakovanja obiskovalcev; strokovno delo kustosov je ključno, ni pa dovolj, da bi muzej postal resnično prepoznaven in čim bolj dostopen obiskovalcem ter presegel zgolj poslanstvo raziskovalne institucije;
– razumno upravljanje je mogoče le ob nenehnemu spremljanju in preverjanju poslovanja;
– nenehno inoviranje v muzejih je ključno (tudi v načinu dela – npr. vključevanje strokovnih sodelavcev v nenehen dialog z obiskovalci);
– muzej mora navdihovati tudi svoje zaposlene, da bodo cenili svoje delo in ostajali visoko motivirani (npr. tudi z omogočanjem dodatnega usposabljanja).
Muzej Acropolis vse od otvoritve leta 2009 dalje doživlja ogromno rast obiskovalcev.

Sledile so predstavitve primerov dobre prakse tako iz tujine (zlasti Nemčije in Nizozemske) kot Grčije (npr. AgroDesign – pobuda Platforme za ustvarjalnost, ki želi povezati ustvarjalni in kmetijski sektor, da bi skupaj razvijali inovativne storitve, aplikacije in izdelke).

Pa še ta zanimivost: dogodek je otvorila ministrica za kulturo, Lydia Koniordou, ki je vztrajala do konca in si vestno delala zapiske. Poudarila je, da Grčija ni pomembna zgolj zaradi bogate kulturne dediščine ampak ima ponuditi tudi izredne umetniške dogodke in sodobno umetnost.