Poročamo: Uspešno … ustvarjalno 2016!

/
Z izkušenimi predstavniki slovenskih organizacij smo klepetali o vzgibih za in pomenu mednarodnega povezovanja, sodelovanja; o tem, ali je »evropska dimenzija« že del usmeritve organizacije ali se je treba posebej prilagoditi razpisnim smernicam; o razvoju občinstev in še čem. Motovila (CED Slovenija) je v nadvse prijetnem vzdušju v Slovenski kinoteki uspešno zaključila leto 2016.

uspesno-ustvarjalno-dogodek-kinoteka

Motovila (CED Slovenija) je v torek, 13. decembra 2016 v Slovenski kinoteki pripravila še zadnji dogodek letos »Uspešno … ustvarjalno 2016«, na katerem smo se ozrli za uspehi slovenskih organizacij v letu 2016, hkrati pa povzeli prvo polovico izvajanja programa Ustvarjalna Evropa, tj. od 2014 do 2016.

Slovenske organizacije še naprej uspešno pridobivajo sredstva Ustvarjalne Evrope. Toda evropskih organizacij, ki si želijo sredstev Ustvarjalne Evrope je vse več, evropska malha se tanjša, predstavniki Evropske komisije in Izvajalske agencije EACEA pa vse bolj težijo k podpori velikih projektov. Kaj naj bo ključ do uspeha v prihodnje?

Izkušnje in nasvete so z nami delili Marko Bratuš (Glej), Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla), Uroš Korenčan (Lutkovno gledališče Ljubljana), Alma Čaušević (Beletrina), Tanja Hladnik (Zavod Otok), Simon Popek (Cankarjev dom), Miha Černec (Tramal films / Staragara) in Rok Sečen (MonoO).

O vzgibih za in pomenu mednarodnega povezovanja, sodelovanja

Miha Černec: Na področju filma brez mednarodnih koprodukcij ne gre. Poleg tega pa se iz njih razvijejo tudi velika osebna prijateljstva!

Peter Tomaž Dobrila: Tudi znotraj slovenskega kulturnega prostora se je treba umestiti; Kibla ni pozicionirana lokalno ali regionalno, ampak evropsko.

Simon Popek: LIFFe ima srečo, da lahko sodeluje s partnerskih filmskim festivalom v Zagrebu, ki je blizu vsebinsko in časovno.

Marko Bratuš: Najprej se je razvilo partnerstvo – iz potrebe po izkušnjah s področja, ki je zanimalo GLEJ. In šele temu je sledil mednarodni projekt.

Alma Čaušević: S platformo Versopolis je Beletrina zamenjala logiko delovanja. Prišli smo v stik z evropskim občinstvom, mediji in ne zgolj s partnerji.

Tanja Hladnik: Mednarodno delovanje je del festivala Kino Otok od vsega začetka. Od prve edicije festivala se programsko povezujemo s festivali iz tujine, izmenjujemo program, ideje, razširjamo fokus. Pomembno je vstopati v prostor delovanja drugih in se od njih učiti.

Rok Sečen: Filma v Slovenji ni (več) mogoče narediti brez koprodukcij.

Uroš Korenčan: LGL s svojo produkcijo, naravo dela vedno sega čez meje. Denar je potreben, ampak projekti morajo biti v obsegu, ki ga organizacija še zmore. LGL sodeluje npr. v mednarodni mreži Small Size že od samega začetka in vsako leto na razpisih Ustvarjalna Evropa sodeluje v vsaj petih projektih, da uspejo vsaj z enim. Nihanja uspešnosti slovenskih organizacij kažejo na nestabilno finančno okolje, kar zlasti velja za nevladni sektor.
Pri prevelikih projektih obstaja nevarnost »babilonskega stolpa«: v velikih partnerskih konzorcijih oz. mrežah ne poznaš več dobro vseh partnerjev, ne moreš sodelovati z vsemi in morda tudi niso vsi najbolj kvalitetni. Pri manjših projektih se bolje spoznaš, izmenjave so vzajemne, skozi cel projekt; posledično je tudi zaupanje večje in veš, da se bodo povabilu k sodelovanju v novem projektu odzvali.

O tem, ali je »evropska dimenzija« že del usmeritve organizacije ali se je treba posebej prilagoditi razpisnim smernicam.

Rok Sečen: MEDIA je ena od pomembnih stopnic pri razvoju filma: medijska izpostavljenost, več možnosti za osebni stik s pomembnimi odločevalci in morebitnimi partnerji na marketih in delavnicah, bolj kakovosten razvoj scenarija kot osnova za kakovostno produkcijo. Film je namreč taka umetnost, ki jo moraš najprej prodati in šele potem narediti!

Tanja Hladnik: Festival se je naravno razvijal v bolj evropsko smer in se uspešno prijavil v času, ko je bil program festivala ustrezen; ni ga bilo treba načrtno spreminjati ali prilagajati, da bi ustrezal razpisu.

Alma Čaušević: Uspehi so plod dolgoletnega dela Beletrine, ki veliko naporov vlaga v promocijo slovenskih avtorjev v tujini. Ob tem so ustvarili mrežo in »preverili teren« – kaj zanima druge, kaj je zanimivo za evropski kontekst. Šele na podlagi tega se oblikuje projekt, pri katerem je ključna predvsem jasnost programa, ki se doreče skupaj s partnerji. Če je skupen cilj jasen in so podrobnosti natančno dorečene že ob prijavi, lahko tudi velik konglomerat partnerjev zelo dobro funkcionira! Pri evropski platformi Versopolis je misija npr. zelo jasna: mednarodna promocija avtorjev. Zelo pomemben pa je tudi preskok v digitalno sfero.

Marko Bratuš: Prijaviti ima smisel samo projekt, ki ga organizacija v vsakem primeru želi in namerava izvajati. Nikakor samo zaradi evropskega denarja. Pri mednarodnih projektih se pokažejo nacionalne razlike v dojemanju, npr. nekdo nekaj razume pragmatično, drugi protokolarno. Dober glas o zanesljivih partnerjih hitro seže daleč, kar vpliva na vabila k novim sodelovanjem.

Simon Popek: Neprenehoma je treba vključevati novosti, prilagajati program in aktivnosti, da si lahko uspešen. Npr. v času, ko vsi napovedujejo kinu smrt, je vzgoja mladega občinstva ključna.

Peter Tomaž Dobrila: Kibla ne prilagaja programa razpisom ampak delamo tisto, kar se nam zdi smiselno in kar želimo delati. Vsekakor pa se nam zdi problematična kontradiktornost Ustvarjalne Evrope, ki na ravni programa deklarativno promovira oz. zahteva mobilnost, realnost politik EU pa je žica na mejah.

Miha Černec: ko gre za koprodukcije, se nam razpisom ni treba prilagajati, medtem ko MEDIA pokriva potrebe razvoja projektov, tisto, kar je za nas producente še bolj pomembno, pokriva drug evropski sklad, Eurimages, ki zagotavlja produkcijska sredstva za mednarodne koprodukcije.

O razvoju občinstev

Tanja Hladnik: svojega občinstva ne jemljemo kot da je samoumevno in naravno; zavedali smo se pomena njegovega razvoja, zato je zadnja leta fokus na mladem občinstvu (npr. Izola je že od 2013 vključena v mrežo evropskih filmskih prestolnic mladih v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo) in iz teh aktivnosti, kot tudi iz lastnega programa za otroke in mladino (Podmornica, Otok za mularijo) v obalno-kraški regiji se je naravno razvilo partnerstvo v evropskem projektu za razvoj občinstva AREM! Želimo od tu še naprej – izkazala se je potreba po decentraliziranih programih filmske vzgoje in mi jo želimo zagotavljati v širši primorski in obalni regiji.

Uroš Korenčan: naš koncept razvoja občinstev je med drugim tudi to, da publiki pokažemo in v ospredje postavimo nekaj, kar je običajno v ozadju, za odrom in je nevidno (npr. izdelovalci lutk); tu pa smo v prednosti: medtem ko jih na Zahodu ni več, se na Vzhodu znanja mojstrov še vedno ohranjajo.

Alma Čaušević: Še danes ne vemo, kaj pravzaprav je audience developement! Plasiranje umetnosti pisanja poezije na medmrežje (skupaj s posebnimi akcijami), spajanje z digitalno sfero se obrestuje, vendar je bilo treba spremenit logiko razmišljanja, razmisliti o tem, kaj res hočemo.

Simon Popek: zanimivo je spremljati razvoj navad uporabnikov: medtem ko so nekaj let nazaj katalogi bili glavna »vroča roba« vsakega festivala, je danes vse digitalno (katalogi se tiskajo praktično samo še za novinarje in poročila za financerje), tudi LIFFe to spremlja z razvojem lastne spletne aplikacije, ki vsakemu uporabniku nudi personalizirano načrtovanje festivalske izkušnje.

Rok Sečen: Za prepričljivost prijave na podprogram MEDIA, produkcijska izvedljivost projekta ni več cilj, ampak je samoumevna, zdaj je bolj pomembno, da film resnično pride do občinstev. Vse mora biti strateško dobro zastavljeno in premišljeno. Jasno ti mora biti, kdo je tvoje občinstvo in kako priti do njega. Tudi, ko gre za butični umetniški film z omejeno publiko!

 

Nasveti za na konec

Nujno je srečanje s partnerji v živo! (Tanja Hladnik)

Biti iskren do samega sebe in dobro razmisliti, kaj želiš delati, saj je potem jasno, kaj je realno in kaj ne. S partnerji natančno in vnaprej doreči vse glede financiranja in poročanja ter … uživati pri izvajanju! Srečno in pogumno! (Alma Čaušević)

Nasveti in izkušnje naj vam bodo v pomoč, naša vrata pa za vas tudi v prihodnjem letu ostajajo odprta za svetovanje, mreženje, sodelovanje, izobraževanje in seveda druženje. Srečno in veliko poguma vam želi tudi ekipa CED Slovenija!

Oglejte si foto galerijo (foto: Katja Goljat in Motovila).