Pokažite mi nekdanji industrijski kompleks, jaz pa vam kulturni center

/
José Rodríguez (Švedska), strokovnjak za komunikacijo in svetovalec za kulturne modele, je na konferenci »Onkraj kulturnega modela« delil svoje izkušnje in navdihujoče študije primerov iz projektov Trans Europe Halles in Creative Lenses.

Čeprav je od svetovne gospodarske krize minilo že deset let, slovenske organizacije in podjetja iz kulturnega in ustvarjalnih sektorjev še vedno čutijo posledice. Vsi govorijo o prožnosti (resiliency) v kulturi, kaj narediti, da bi jo dosegli, pa ostaja neizgovorjeno. Če delaš za organizacijo iz kulturnega ali ustvarjalnih sektorjev, je precejšnja verjetnost, da ima tvoja organizacija dvostranski poslovni model. Pa je to res edini način za poslovanje? Morda obstajajo še drugi viri prihodkov, ki jih niste odkrili? Ali pa morda stroški, brez katerih bi lahko shajali? Si prizadevate, da bi našli delujoče in uresničljive načine, s pomočjo katerih bi vaša organizacija lahko udejanjala svoj pomembni program in uresničevala učinke, ki ste si jih zamislili v okviru ekipe? Če je tako, potem je najbrž čas, da dobro in temeljito pregledate svoj kulturni (poslovni) model, in sicer s pomočjo orodij, ki vam ga bodo pomagala preoblikovati.

Vsi govorijo o prožnosti v kulturi, kako pa jo lahko dosežemo?

José Rodríguez (Švedska), strokovnjak za komunikacijo in svetovalec za kulturne modele o svojih izkušnjah in navdihujočih študijah primerov iz projektov Trans Europe Halles in Creative Lenses.

José Rodríguez je z udeleženci delil svoje uvide v prenove kulturnih modelov. Rodriguez je avtor orodja To Sell or Not to Sell?, ki vsebuje tudi nekoliko za kulturno področje prilagojeno platno poslovnega modela. Pri delu za mrežo Trans Europe Halles (TEH) s sedežem v Lundu na Švedskem se je seznanil tudi s tem, kako 108 državljanskih ali umetniških pobud v 33 državah upravlja kulturne centre v nekdanjih industrijskih prostorih ali kompleksih. In kakšen je najpogostejši poslovni model, ki ga uporabljajo? Če povemo s štirimi besedami: skupnost + prostor + dogodki + pivo. Navedel je primere sestavnih delov in dejavnikov, ki vplivajo na člane TEH, in sicer urbane ali podeželske lokacije, lastništvo zgradbe, pravna ureditev, ustvarjanje dohodkov in tokovi prihodkov. Kot pravi Rodriguez, je ključna diverzifikacija dohodkov. Tako na primer pogosto opazimo mešanico finančne podpore, sponzorstva, prodaje vstopnic, koncesij, hrane in pijače, pri čemer vsaka vrsta zagotavlja približno 20 % skupnih prihodkov organizacije.

Rodriguez je predstavil profile štirih različnih modelov, ki se pojavijo v okviru Trans Europe Halles:
1) model veleblagovnice: za 50 % programa poskrbi center, multidisciplinarno strokovno osebje;
2) nakupovalno središče: kulturni center upravlja prizorišče in oddaja prostore kulturnim organizacijam za njihove programe;
3) butična trgovina: izjemno osredotočen, specializiran program, ki zagotavlja izjemno kakovosten učinek;
4) trgovina z dobrim namenom: »hipijevski model«, upravljajo ga prostovoljci, umetniki dobijo plačilo, dejavnosti so zelo povezane z lokalno skupnostjo.
Obstajajo seveda tudi hibridni modeli, ki združujejo različne profile. Čeprav opisani modeli temeljijo na »komercialnih« podjetjih, jih uporablja za opisovanje kulturnih dejavnosti.

Predstavil je tudi projekt Creative Lenses: močnejše umetniške in kulturne organizacije za večji družbeni učinek (2015–19), v okviru katerega se postavlja vprašanje: Kateri so najdragocenejši načini, ki umetnosti zagotovijo, da je pomembna? Vprašanje je brez dvoma zahtevno, zato je vredno preveriti spletno stran projekta, kjer najdete študije primerov. V okviru projekta Creative Lenses je potekal tudi 18-mesečni eksperimentalni proces pod naslovom Catalyst Programme. Izbrali so osem kulturnih organizacij, ki so se udeležile usposabljanja na temo razvoja občinstev, bile deležne svetovanja o prenovi poslovnega modela in prejele 20.000 evrov za uvedbo sprememb. Omogočeno jim je bilo, da se prestrukturirajo na drugačen način, da bi videli, kaj se bo zgodilo.

Udeleženci programa niso edini, ki poskušajo ugotoviti, kako se lotiti stvari na drugačen način. Frederic Laloux je v svoji knjigi Reinventing Organizations predstavil novo paradigmo organizacij, ki svoj način delovanja spreminjajo na radikalen način. Uvedel je koncept »zelenomodrih« organizacij kot tistih, ki so zmožne ob zagotavljanju lastne trajnosti misliti tudi na našo človeškost in evolucijski namen.

Kot pravi Rodriguez, recept ne obstaja, vendar za prenovo poslovnega modela na podlagi tveganja predlaga naslednjo metodologijo. Ključnega pomena so odločitve in proces odločanja. Razmislite, kdo in kdaj jih sprejema ter kakšne vrste odločitve to so. Do preobrazbe bo prišlo tedaj, ko spremenite kdo, kdaj ali kakšne vrste.

 V BRANJE PRIPOROČAMO:
*Julie Aldridge (VB) o tem, kako lahko organizacije iz kulturnega in ustvarjalnih sektorjev dosežejo način za izjemno udejanjanje svojih vizij na podlagi prenove poslovnega modela.
*Edgar Garcia Casellas s Katalonskega inštituta za kulturna podjetja (ICEC) o tem, kako so s preoblikovanjema katalonskega modela za kulturni in ustvarjalne sektorje oblikovali edinstven sistem podpore in financiranja, ki tako neprofitnim organizacijam kot profitnim podjetjem iz kreativnih sektorjev nudi podporo pri uspešni izvedbi projektov.

NA OGLED:
*Beyond Cultural Model: video lecture by Julie Aldridge & José Rodríguez (25´07 min).

Jana Renée Wilcoxen poroča (glej celo poročilo, .pdf) s konference »Onkraj kulturnega modela« (16. okt. 2018), ki jo je organiziral zavod Motovila v sodelovanju s platformo Center za kreativnost (MAO) in kot del študijskega obiska iz Ukrajine pod naslovom »Onkraj horizontov«.