Odkrivanje (ne)vidne dediščine

/
V okviru Podonavske platforme za kulturo je bila na Dunaju, 20. aprila 2017, organizirana prva delavnica »Discovering hidden heritage«. Približno 80 strokovnjakov s področja kulture, turizma in kulturne dediščine je razpravljalo o teoretičnih in praktičnih vidikih doživljanja in »odkrivanja« kulturne dediščine ter njenem dostopu.
Vir: Danube Culture Platform.
Vir: Danube Culture Platform.

Namen delavnice je vzpostaviti regijsko mrežo za izmenjavo, razpravo in razmislek o kulturni dediščini in turizmu v Podonavju. Regijo pestijo ekonomska neskladja, politična neenakost in novi nacionalizmi, zato vključitev kulturne dediščine v strategije razvoja turizma prinaša pozitiven izziv za razvoj Podonavja in morebiten priliv dodatnih finančni sredstev, meni avstrijski kulturnopolitični strateg Gottfried Wagner, ki je moderiral delavnico.

Prvi del delavnice, Experiencing Cultural Heritage, je v središče postavil razvoj kulturne dediščine in turizma v luči sodobnega pristopa pridobivanja občinstev, vključevanja kulturnih institucij ter učinkov, ki ga ima kulturna dediščina za regijo in na turizem.
Kristina Kujundžic strokovnjakinja iz Srbije je poudarila, da je kulturni turizem ena najhitreje rastočih panog v Evropi, ki pa ji umanjkajo sodobni pristopi. Turizmu se še vedno daje večji pomen kot pa kulturi, zato je izziv turiste dojeti kot homogeno skupino in zanje pripraviti celostno, tudi kulturno ponudbo.
Walter Putschögl, direktor Upper Austrian Federal State Museum, je poudaril pomen skupnega sodelovanja med kulturo in turizmom v luči trajnostnega povezovanja in trženjske strategije, enakovredno do vseh gostov tako v kulturi kot turizmu. Zaradi temeljitega premisleka o vključevanju kulture v turistično strategijo mesta, se je Linz iz industrijskega mesta prelevil v zaželeno kulturno-turistično destinacijo.

Drugi del delavnice, Making the invisible visible, se je osredotočil na »skrito in nevidno« dediščino, ki lahko tudi prek sodobnih umetniških pristopov oživi prizorišča in s tem omogoči dostop javnosti do dediščine.
Martin Sturm, umetniški direktor Upper Austrian Cultural Quarter Linz je med drugim izpostavil projekt Audiowalk Gusen Christopha Mayerja. Slednji je ustvaril avdio-kolaž pričevanj z območja majhnega avstrijskega mesteca, tipičnega stanovanjskega naselja, ki je bilo zgrajeno na barakah koncentracijskega taborišča Gusen v bližini koncentracijskega taborišča Mauthausen. Po letu 1945 je bila zgodba o tem območju zatrta in »pozabljena«, nekdanje taborišče je bilo privatizirano, razčlenjeno, deloma porušeno in ponovno pokrito z novimi stavbami. Mayer je v umetniškem projektu zlil zgodbo današnje stanovanjske soseske s skrito in grozljivo dediščino druge svetovne vojne ter jo na sodoben način posredoval občinstvu.
Lyubomir Sirakov iz bolgarskega ministrstva za turizem pa je opozoril na mesto Vidin, eno od pristaniških mest ob Donavi, ki se sooča z drastičnim zmanjševanjem prebivalstva. Čeprav se vsako leto v pristanišču na Donavi ustavi kakšnih 200 križark, Vidin ni prepoznan kot turistična destinacija. Čeprav se ponaša z zavidanja vrednim zgodovinskim mestnim jedrom, Vidin nikakor ne uspe pritegniti turistov. Mestne oblasti si zdaj prizadevajo privabiti goste prek promocije obrambne utrdbe »Kaleto« in sinagoge iz leta 1894, ki so ju restavrirali tudi s pomočjo 3-D tehnologije.

Podonavje združuje različne države z različnimi zgodovinami, socialno-političnimi in gospodarskimi razmerami; vsako območje ima zato svoje posebnosti. Regija zato predstavlja izziv in priložnost za delovanje kulturnih in turističnih delavcev na različnih institucionalnih nivojih, pri prenosu znanja, medsebojne pomoči in povezovanja.
Pri platformi za kulturo sodelujejo različne javne in zasebne institucije s področja umetnosti, kulture, urbanizma, turizma, oglaševanja, ipd., ki stremijo k povezovanju, sodelovanju in h konkretnim rešitvam oblikovanja in izvajanja projektov v Podonavju. Turistično ponudbo želijo oblikovati na sodoben način, tudi prek sodobnih kulturno-umetniških pristopov in novih tehnologij. Platforma za kulturo pomeni priložnost za povezovanje ljudi in projektov, tudi mest in regij za večjo vidnost, sodelovanje in medsebojno pomoč v regiji.

Več o delavnici tukaj.

Delavnica je del projektni aktivnosti Podonavske platforme za kulturo, ki je financirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Instrumenta za predpristopno pomoč.

logo_Danube_platform_color