Kaj smo izvedeli na seminarju Kulturno sodelovanje prek meja?

/
Seminar Kulturno sodelovanje prek meja. Fokus kulturna dediščina se je glede na številno udeležbo zgodil v pravem trenutku. V organizaciji zavoda Motovila (CED Slovenija) in v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS ter številnimi gosti smo v torek, 12. septembra 2017 na enem mestu predstavili nabor programov EU za sofinanciranje mednarodnega kulturnega sodelovanja in osem navdihujočih projektov – s posebnim poudarkom na področju kulturne dediščine.

Irena Marš, vodja Službe za izvajanje kohezijske politike pri Ministrstvu za kulturo je jasno in shematično predstavila kompleksno področje, ki ga javnost in mediji poenostavljeno največkrat povezujemo z besedno zvezo »Strukturni skladi EU«. Zdaj vemo, kakšna je ključna razlika med mehanizmi, ki jih v okviru Evropske kohezijske politike (EKP) izvajata Ministrstvo za kulturo (Operativni program EKP – cilj 1) in SVRK (Evropsko teritorialno sodelovanje – ETS), ki skrbi za izvajanje programov čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja – večini bolj znani pod imenom »Interreg« in v svojem bistvu nekoliko bolj podobni nadnacionalnemu programu EU Ustvarjalna Evropa. In da je po strukturi programom ETS soroden tudi Finančni mehanizem EGP, ki pa za razliko od vseh preostalih ne črpa sredstev iz proračuna EU, ampak ga omogočajo države EFTA. Z istim ciljem – da se zmanjšujejo strukturne razlike med bolj/manj razvitimi državami članicami EU.

Če se je v »zlatem obdobju« strukturnih skladov EU (2007–2013) na področju kulture v okviru »Cilja 1« znatno vlagalo v obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov in kulturne infrastrukture v lasti RS in občin, pa se v aktualnem obdobju, tj. do konca 2020 »ne vlaga več v zidove ampak v ljudi«! Vedno ob upoštevanju uresničevanja Strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020) ter – v primeru kulturne dediščine – pogosto v funkciji Nature 2000.

V obdobju 2014–2020 si Slovenija iz naslova EKP na področju kulture lahko največ obeta iz programov ETS, saj zaradi svoje lege lahko sodeluje v raznovrstnih programih:
– 4 čezmejni programi Interreg (SI-AT, SI-HR, SI-HU, IT-SI);
– 5 transnacionalnih programov (Alpe, Srednja Evropa, Mediteran, ADRION, Podonavje);
– 4 medregionalni programi (Interreg Europe, Interact III, URBACT III, ESPON 2020).

Če se nam niste uspeli pridružiti v prenapolnjeni dvorani SEM, si predstavitev Operativnega programa EKP, programov ETS in Finančnega mehanizma EGP lahko ogledate v obliki izročkov (.pdf). Aktualne razpise pa spremljajte na spletu eu-skladi.si.

Kulturna dediščina v navezi s turizmom je nedvomno ljubljenka čezmejnih programov Interreg, saj predstavljajo podprti projekti s tega področja izredno visok delež v okviru vseh štirih programov (37–75 %). V nadaljevanju je torej teoriji sledila praksa – primere podprtih projektov so predstavili Slovenski etnografski muzej, Mestni muzej Ljubljana in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije:

Bojana Rogelj Škafar je predstavila projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga je v partnerstvu s še petimi slovenskimi nacionalnimi muzeji vodil Slovenski etnografski muzej. Namen projekta je bil usposobiti predstavnike ranljivih skupin za delo v muzejih in na ta način povečati možnost za njihovo zaposljivost. Ogledate si lahko zaključni film »Dostopni za vse« (ca. 13 min), ki prikazuje rezultate projekta, predstavitev projekta tudi tukaj (.pdf).

Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana je predstavila projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga vodi občina Vrhnika v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in je bil delno podprt v okviru finančnega mehanizma EGP. Struga reke Ljubljanice med Vrhniko in Ljubljano sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Osrednji cilj projekta je bil zaščititi in predstaviti enega najbolj ogroženih delov spomenika, ob tem pa prispevati k dostopnosti kulturne in naravne dediščine.

Katharina Zanier iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS je predstavila projekt CLAUSTRA (že zaključen) in njegovo uspešno nadaljevanje – CLAUSTRA+, v katerem sodelujejo s slovenskimi in hrvaškimi partnerji (ob podpori Interreg SI–HR). S projektom želijo raziskati in javnosti predstaviti poznorimski obrambni sistem, ki je potekal preko današnjega slovenskega in hrvaškega ozemlja in je služil obrambi imperija pred morebitnimi napadi z vzhoda. Več tukaj; predstavitev tukaj (.pdf).

Tanja Kos iz zavoda Motovila pa je predstavila projekt Podonavska platforma za kulturo – Ustvarjalni prostori 21. stoletja (transnacionalni program Podonavje) s ciljem razširiti (evropske) kulturne poti, odkriti „skrito“ kulturno dediščino in „nevidno“ narediti vidno ter jo približati javnosti prek sodobne umetniške interpretacije in novih izobraževalnih formatov. Pri projektu, ki traja med januarjem 2017 in junijem 2019, skupaj sodeluje 19 partnerjev iz 8 različnih držav podonavske regije, tj. Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Madžarske, Luksemburga, Srbije, Slovenije in Romunije. Več o projektu tukaj; predstavitev je na voljo tukaj (.pdf).

V drugem delu je Maja Dimitrovski, nacionalna koordinatorka Evropskega leta kulturne dediščine 2018 (ELKD) na Ministrstvu za kulturo predstavila »10 evropskih pobud« in operativne cilje leta, ki jih bomo skušali doseči v Sloveniji, izpostavila najpomembnejše dogodke, ki se bodo navezali na ELKD, in prisotne povabila k aktivnemu sodelovanju in promociji ELKD 2018. Kot ključne poudarke, ki naj odzvanjajo v letu 2018, je izpostavila: večja dostopnost dediščine za vse, zlasti za mlade; zavedanje o pomenu dediščine za posameznika in družbo; zavedanje o prispevku kulturne dediščine k gospodarskemu in trajnostnemu razvoju; aktivno vključevanje in okrepljeno sodelovanje ter iskanje sinergij med različnimi vladnimi in nevladnimi deležniki.

Na ELKD se je navezala tudi Maša Ekar, predstavnica Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (zavod Motovila), ki se je v predstavitvi podprograma Kultura osredotočila na razpis za evropske projekte sodelovanja. Razpis za leto 2018 (ki je bil ravnokar objavljen) poleg obeh vsakoletnih kategorij za t. i. »male« (vsaj 3 mednarodni partnerji) in »večje« projekte (vsaj 6 partnerjev iz različnih držav) tokrat namreč ponuja še tretjo kategorijo za projekte, ki se navezujejo prav na ELKD in bodo prispevali h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru in promovirali kulturno dediščino kot vir navdiha za sodobno ustvarjanje. Več v izročkih (.pdf).

Med številnimi projekti Ustvarjalna Evropa – Kultura, ki jih izvajajo izredno uspešne slovenske organizacije, smo izbrali štiri s področja kulturne dediščine, ki vsak na svoj način že naslavljajo tudi teme razpisa za projekte sodelovanja ELKD, predvsem v smislu preseganja običajnih perspektiv in razumevanja dediščine, sodelovanja z »živo umetnostjo«, vključevanja novih publik, predvsem mladih, in uporabe sodobnih tehnologij.

mag. Lidija Pliberšek, dir. Pogrebnega podjetja Maribor in predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč ASCE je predstavila (.pdf) projekt SimboliKultura smrti in kultura življenja, ki se ukvarja z raziskovanjem pojavnosti, zgodb in interpretacij simbolov ter želi prispevati k boljšemu razumevanju kulturne dediščine pokopališč Evrope.

Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja je predstavila (.pdf) projekt sodelovanja večjega obsega SWICH – Sharing a World of Inclusion, Creativity and Heritage. Kompleksen projekt, v katerem sodeluje kar deset evropskih etnografskih muzejev in muzejev svetovnih kultur, postavlja v ospredje šest aktualnih tem (državljanstvo in pripadnost; stereokultura – umetnost poslušanja; povezovanje diaspor predmetov in ljudi; zbiranje prihodnosti; ustvarjalni dialog; digitalne kontaktne cone) in se preizprašuje o vlogi in poslanstvu etnografskih muzejev v sedanjem času, predvsem pa o viziji teh muzejev za prihodnost.

Urška Purg iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije je predstavila (.pdf) projekt večjega obsega EMEE – Muzeji razstavljajo Evropo. Projekt je bil namenjen raziskovanju in ustvarjanju drugačne, predvsem bolj evropske interpretacije muzejskih predmetov in iskanju novih načinov muzejskega dela. Muzej naj ne bi bil več samo središče učenja in kulture, temveč tudi prostor za nova doživetja in izkustva. Projekt, ki želi spremeniti perspektivo muzejskih strokovnjakov in obiskovalcev.

Mateja Hafner Dolenc, Združenje zgodovinskih mest Slovenije (idejni vodja in partner v projektu) in Aleksandra Ažman, Muzeji radovljiške občine (koordinator projekta) pa sta predstavili (.pdf) projekt diStory – Digitalne zgodbe malih zgodovinskih mest, ki raziskuje, kako zgodovinska mesta s pomočjo sodobnih tehnologij narediti še bolj zanimiva za prebivalce in še bolj privlačna za obiskovalce in turiste ter kako s pomočjo sodobnih tehnologij in novih digitalnih orodij v stara mesta pripeljati nova občinstva (predvsem mlade), ki jih do sedaj kulturna dediščina in zgodovinska območja niso zanimala.

Priporočamo udeležbo na naših prihajajočih dogodkih – vsak bo brez ponovitve, zato jih ne zamudite!
1. KORAK (torek, 26. september, 9.30–15.30): Idejni laboratorij v Kreativnem centru Poligon, Ljubljana – z ustvarjalnim pristopom do projektne ideje z mednarodnima strokovnjakoma. Vodita: Tomas Ramanauskas in Kristupas Sabolius, teoretika in ustvarjalca s področja strateškega komuniciranja, filma in raziskovanja domišljije.
2. KORAK (sreda, 27. september, 9.30–13.00): Info dan Ustvarjalna Evropa gre na Sever – edini informativni dan pred rokom za aktualni razpis Kultura za projekte sodelovanja 2018. V gosteh: predstavnici CED Litva in CED Švedska tudi o priložnostih, ki ju ti dve državi ponujata za mednarodno sodelovanje v kulturi – tudi za Slovenijo.
3. KORAK (začetek novembra): Tehnična delavnica za prijavitelje. Kmalu več. Spremljajte nas!

banner-razpis2018