Christian Routh: v scenaristiki velja »manj je več«

/
V petek, 10. novembra 2017, se je na LIFFu sklenil tridnevni strokovni seminar za filmske profesionalce »Kako brati in oceniti filmski scenarij?« zavoda Motovila (CED Slovenija).

Seminar je vodil svetovalec za scenarije Christian Routh, mentor usposabljanja SrcipTeast, programa, ki s podporo programa Ustvarjalna Evropa Media odločilno vpliva na razvoj scenaristične spretnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Zelo dejavni Routh sodeluje pri najrazličnejših programih usposabljanja ter evropskih in nacionalnih skladih in inštitucijah, pomagal pa je pri razvoju več sto evropskih filmov, med drugim Heroja Totoja režiserja Jaca Van Dormaela, Orlanda Sally Potter, Loma valov Larsa von Trierja in Elizabete Shekharja Kapurja.

Seminar je potekal v obliki javnih dopoldanskih srečanj, ki se jih je udeležilo približno 45 zainteresiranih slušateljev. Za praktično usposabljanje, ki se je vršilo ob popoldnevih, so izbrali 12 profesionalcev, med katerimi so bili scenaristi, dramaturgi, predstavniki filmskih inštitucij, producenti in bralci. Ti so poglobljeno analizirali konkretne scenarije, hkrati pa so se mojstrili v ocenjevanju filmskih zgodb.

Mentor se je osredotočil na osnovne scenaristične koncepte, težnjo vsakega scenarista pa je skrčil v maksimo: »Nekdo si nečesa želi, a se pri uresničevanju tega srečuje s težavami.« V skladu s tem je omenil osnovne tipe filmskih zgodb in različne pristope k prepričljivemu pripovedovanju, med katerimi so preudarna izbira žanra, dialogi, ekspozicija in karakterizacija likov. Pri slednji je jasno razločil med arhetipi, na katerih naj scenaristi utemeljijo svoje like, in stereotipi, ki se jim je treba pri karakterizaciji izogibati. Routh je izpostavil tudi nekatere druge pogoste napake scenaristov: preveč podrobno opisovanje scen, pomanjkanje dramaturškega naboja, preveliko fragmentarnost ali statičnost, preveliko število ne dovolj profiliranih likov, dvodimenzionalne antagoniste, nejasnost v kraju in času dogajanja, nespretno sinhronizacijo ter preveliko ambicioznost in enigmatičnost scenarija. Izpostavil je tudi iskanje ravnotežja med racionalnimi, predvidljivimi in pričakovanimi ter ekscentričnimi in nepričakovanimi zgodbenimi elementi. Kot svetovalec za scenarije pa Routh prisega na pristop »manj je več«.

Ustvarjanje filma je od osnutka do končne podobe neprestan proces sodelovanja. To se, kakor je poudaril Routh, jasno pozna tudi na scenariju in njegovi realizaciji. Veliki scenaristi, kot sta Alfred Hitchcock in Ingmar Bergman, v nasprotju s splošnim prepričanjem nista avtoritarno bdela nad procesom vizualizacije scenarija, temveč sta se z zaupanjem opirala na mnenja svojih tehničnih ekip.

Poročevalca: Sabina Briški Karlić in Andraž Jež
Avtor fotografij: Iztok Dimc

Oba dela seminarja sta bila izjemno koristna. Odprti dopoldanski del je izjemno dobro strnil probleme, na katere moramo biti pozorni pri ocenjevanju lastnih ali tujih scenarijev, popoldanski pa je skozi praktično delo pokazal, kako naj svoja opažanja podamo avtorjem in smo pri tem pozorni, da omenimo tisto, kar je pri scenariju dobro, pri pomanjkljivostih pa predlagamo možne izboljšave.

Izveden scenaristični seminar s Christianom Routhom je bil koncipiran zelo vzpodbudno za scenariste, saj je Christian razkril pogled neodvisnega bralca scenarijev oz. ocenjevalca. Opozoril je na nekatera dejstva, ki odpirajo vrata scenaristom, ko so konfrontirani s ‘filmskim trgom’, kako biti opažen, bran, realiziran… Hkrati je jasno, da ni absolutnih pravil, vendarle, manj je lahko več, ‘divje’ naj izstopi iz ‘racionalnega’ (Apollo & Dionyisis) itd. Ob takem potencialu predavatelja, povabljenega v Slovenijo, je škoda zelo restriktivna omejitev glede popoldanske delavnice, vsaj za tiste, ki bi si od Christiana želeli slišati še kaj in se pustiti popeljati po njegovi poti razmišljanja… Hvala Christian & Motovila!

Seminar se mi je v vseh pogledih zdel odličen. Edini komentar ki ga imam, je to, da sem glede na naslov seminarja “Kako brati in oceniti filmski scenarij” pričakoval več konkretnega branja in ocenjevanja scenarijev in manj scenaristične teorije. Hkrati se pa zavedam, da gre eno z drugim z roko v roki 🙂

banner-seminar-routh2