Brez vzpostavljanja dobrih odnosov ne gre

/
Ali imate pomisleke glede »razvoja občinstva«? Na voljo je poročilo in posnetki s konference “Ustvarjalna Evropa išče publiko” (september 2014) Motovile / Centra Ustvarjalna Evropa, ki je izpostavila nekatere aktualne prakse in pristope, usmerjene k temu cilju!

141105-DSC_0435.JPGKonferenca USTVARJALNA EVROPA IŠČE PUBLIKO (9. september 2014, Ljubljana), ki jo je organizirala Motovila / Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, je omogočila izmenjavo izkušenj s predstavitvami ne zgolj dobrih praks razvoja občinstev ampak tudi inovativnih pristopov v Sloveniji ter srednji in jugovzhodni Evropi, s katerimi je mogoče dosegati nova občinstva, pritegniti večje število občinstev ali omogočiti nove izkušnje že pridobljenemu občinstvu. Udeležencem so se predstavili domači in tuji gostje, ki delujejo na področju kulture kot producenti, distributerji, programski vodje, kustosi, umetniki, oblikovalci ter direktorji festivalov in muzejev, mnogi od njih tudi na več področjih hkrati.

Barbara Koželj Podlogar, vodja službe za EU zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kulturo RS, nas je v pozdravnem nagovoru (posnetek št. 1) opozorila, kako pomembno je izobraževanje na področju umetnosti in kulture za motivacijo in ustvarjalnost otrok in mladine, s čimer se ustvarja temelj za celovit razvoj družbe in okrepljen medkulturni dialog. Ta proces pomeni, da so ljudje vse življenje izpostavljeni ustvarjalnosti in umetnosti, pri čemer razvijajo tudi kritično mišljenje o družbi, živijo kakovostnejše življenje in lažje prepoznavajo kakovostne vsebine.

Slovenske organizacije že v obdobju 2002–2013 niso imele težav s prepričevanjem ocenjevalcev glede kakovosti predlaganih vsebin, kot je razvidno iz infografike Kultura! uspešno črpa iz programov EU za kulturo, film in AV področje. Ti uspehi slovenskega sektorja se nadaljujejo tudi v novem programu Ustvarjalna Evropa (2014–2020). Že na prvem razpisu za projekte sodelovanja za leto 2014 v okviru podprograma Kultura so slovenske organizacije zastopane v 23 od 64 financiranih nadnacionalnih projektih sodelovanja. Prepričljivi rezultati, glede na to, da je bilo financiranih samo 64 od predlaganih 411 projektov. Barbara Koželj Podlogar je slovenskim organizacijam čestitala za ta uspeh, ki potrjuje, da organizacije učinkovito vključujejo cilje programa Ustvarjalna Evropa v svoje dejavnosti in projekte. Razvoj občinstva sicer ni novost, vendar ostaja ključni cilj v celotnem obdobju izvajanja programa, kar pomeni, da bi ga morali upoštevati pri razvoju projektov. Kje začeti? Katere nove zamisli je mogoče predstaviti?

Za uvod Audience in the Mind

V uvodnem predavanju (posnetek št. 2) Peter Buckingham (SampoMedia, VB) je začel s predstavitvijo izsledkov raziskave psihoanalitika Wilfreda Biona Izkušnje v skupinah (1961), ki je opazil, da se vse skupine oddaljijo od doseganja cilja zaradi „osnovnih implicitnih predpostavk“ in poskušal ugotoviti, ali je to posledica različnih posameznikov v skupini ali usklajenega delovanja povezane enote. Bion je trdil, da smo neizogibno zavezani obojemu: da smo posamezniki in hkrati del skupine …

Buckingham je z razpravo Bionu opozoril na nekatere pasti novejših strategij za razvoj občinstva in predstavil svoj trenutni pristop k tem dejavnostim. Ugotovil je, da pristop, pri katerem je občinstvo zgolj pasivna skupina, umetnike, režiserje ali institucije pa časti kot “strokovnjake” za umetnost (Bionov model odvisnosti), ali pristop, pri katerem grozi neka zunanja “nevarnost”, občinstvo pa se angažira za boj proti tej nevarnosti (Bionov pristop “boj ali beg”), ne deluje oziroma ne deluje več. Buckingham, ki je trdno prepričan, da “potrebujemo vrhunsko umetnost in ustvarjalnost, da izzovemo svoje dojemanje sveta”, nas je v svojem uvodnem predavanju Audience in the Mind opomnil, da moramo oblikovati programe ali ustvarjati umetnost z mislijo na specifično občinstvo. Da bi lahko upoštevali občinstvo, se moramo vživeti v potencialnega člana občinstva: ali lahko na vseh ravneh – čustveni, mentalni, socialni – resnično definirano konkretno dinamično osebo, ki jo želimo doseči s svojim ustvarjanjem.

Okrogle mize

Sledili sta dve okrogli mizi, ki ju je povezoval Luka Piškorič (SI) iz kreativnega centra Poligon, ki sta obdelali temo konference iz različnih zornih kotov.

Tema prve okrogle mize (posnetek št. 3) je bila “Ustvarjalnost za koga”.

Udeleženci so omenili, da razvoj občinstva sicer ni bil prvotni cilj njihovih dejavnosti, vendar je postal sestavni del teh dejavnosti, saj so se morali iti v korak s časom. Petra Slatinšek (SI) je v zvezi z ljubljanskim Kinodvorom povedala, da je cilj Kinobalona ustvariti privlačen, dobro obiskan in pomemben izobraževalni program za otroke. Zaradi splošnega upadanja števila obiskovalcev kinematografov je trenutna praksa povezati obiskovanje kina s posebnimi dogodki. Zato se ukvarja z organizacijo dogodkov, delavnic in dejavnosti, prilagojenih potrebam otrok različnih starosti, Kinodvor pa ima tudi program za starše z dojenčki, starejše gledalce itd. Z ekipo razmislijo o vsakem filmu, ki ga bodo prikazali, in se vprašajo, koga bo zanimal. Nato poskušajo vzpostaviti povezavo s temi ljudmi. Potrebujemo izvrstno ustvarjalno ekipo in zanesljive baze podatkov, je povedala Petra Slatinšek.

Matjaž Farič (SI) je predstavil izkušnje z organizacijo festivala Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti. Zavod Flota se je povezal s partnerji iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Londona, s katerimi intenzivno sodeluje na podlagi načela skupnega učenja. Skozi bogato izmenjavo zamisli in izkušenj so organizacije ugotovile, da je treba tako na podeželju kot v mestih upoštevati potrebe in interese lokalnih skupnosti ter se odzivati nanje. Inovativni ukrepi so vključevali prevoz občinstva z avtobusi na plesne festivale v sosednjih državah ter organizacijo plesnih delavnic za ljudi iz starejših generacij, ki so se udeležili tudi festivala. Farič je povedal, da so nenehno poslušali, kako se zmanjšuje občinstvo, ki ga zanima sodobni ples, vendar so hoteli to dejstvo spremeniti in obrniti v svojo korist.

Eva Kesslová (CZ) se pri svojem delu z orkestrom BERG v Pragi zanaša na partnerstva z netradicionalnimi prizorišči ali nenavadnimi lokacijami, meddisciplinarno in medsektorsko sodelovanje ter prostovoljstvo, da bi pridobila občinstvo za glasbo 20. stoletja. Povedala je, da občinstvu omogočajo doživetja. Vsaka od teh strategij ima neke vrste “vgrajeno” občinstvo, ki ga zanima program orkestra BERG: netradicionalna prizorišča pritegnejo netradicionalno občinstvo zaradi zanimive lokacije; sodelovanje s filmskim ustvarjalcem, plesno skupino ali vizualnim umetnikom pritegne občinstvo, ki ga zanima filmska, plesna ali vizualna umetnost; prostovoljci so posebej navdušeni nad umetniškim dogodkom in ga zato običajno zelo organsko promovirajo.

Umetnik Slaven Tolj (HR) je direktor Muzeja moderne in sodobne umetnosti na Reki. Spregovoril je o pomenu partnerstva in sodelovanja s posameznimi umetniki ter lokalnimi in regionalnimi organizacijami pri oživljanju muzeja. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer je Tolj začel delo v muzeju z le nekaj zelo dobrimi mladimi kustosi. Skupaj so razvili ustrezne strategije. Poudaril je tudi, kako pomembni sta verodostojnost in delovna odgovornost pri trošenju javnega denarja. Treba je priznati delo vseh sodelujočih in jih vključiti.

Tema druge okrogle mize (posnetek št. 4) je bila participatornost, kulturna vzgoja in novi mediji”.

Sara Božanić (SI) je vodja Inštituta za transmedijski dizajn in ima veliko izkušenj s fokusnimi skupinami, za katere meni, da so bistvene za preverjanje, ali bodo zamisli, ki jih razvija njena organizacija, ustrezale potrebam strank. Na podlagi uporabniško usmerjenega oblikovanja preizkusijo prototipe in rezultate ter jih nato preizkusijo še enkrat. Sara Božanić v zvezi s družbenimi mediji meni, da niso vse platforme primerne za vse projekte, zato jih je treba uporabljati glede na to, kaj ponujajo in kaj lahko organizacija doseže. Preden začnete komunicirati, morate imeti po njenem mnenju strategijo, razumeti morate kulturo platforme, da lahko ustvarite dialog, in preizkusiti morate svoje predpostavke. Opozorila nas je, da ljudje potrebujejo tudi osebno interakcijo, ne le interakcije prek računalnika. Pritegnite ljudi na ulicah.

Muzealec Dragos Eduard Neamu (RO) je opisal, kako je iz upravitelja muzeja postal poslovnež v muzeju. Ko se je začel izvajati projekt romunska noč muzejev, so obiskovalce zaprosili za povratne informacije: ljudje so želeli imeti boljši dostop. Zato so se povezali z lokalnimi organizacijami in povečali obisk, tako da so obiskovalcem noči muzejev ponudili brezplačen javni prevoz ter omogočili dostop do programa prek mobilnih aplikacij. Nenehno si prizadeva za povezovanje muzeja in skupnosti v najširšem in najbolj vključujočem smislu. Ta pristop uporablja pri razvoju vseh projektov. Ljudje potrebujejo prostor za pripovedovanje svojih zgodb. V okviru njegovega projekta lahko skupnost soustvarja razstave.

Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar (SI) je razkril, kako uporablja Twitter za neposredno komunikacijo in dialog z občinstvom. Ta strategijo je uspešno uporabil pri razvoju enega od novejših filmov, pri katerem je svoje sledilce zaprosil za zamisli in povratne informacije, da bi dobil boljši vpogled v temo. Tudi če imaš blagovno znamko, mora za njo vseeno stati oseba, je povedal. Tudi spletne kampanje za pridobivanje finančnih sredstev (t. i. crowdfunding) se lahko uporabijo za promocijo projekta in pridobivanje občinstva.

Luka Piškorič (SI), soustanovitelj Crowdfunding.si, je iz svojih izkušenj povedal, da sta pri podjetništvu najpomembnejša inovativnost in trženje. Pri množičnem financiranju je treba na primer pridobiti zaupanje. Dokazati moraš, da imaš ustrezne kompetence in sredstva. Zaupanje lahko pridobiš samo tako, da predstaviš svojo ekipo in njihove sposobnosti. To velja tudi za pridobivanje občinstva v umetnosti in kulturi: najpomembnejši so odnosi.

In za konec …

Konferenco je zaključila Jana Wilcoxen (SI) s kratkim povzetkom (posnetek št. 5), v katerem je povedala, da se v zvezi z razvojem občinstva od strokovnjakov s področja umetnosti in umetnikov zahteva, ne le da ustvarjajo umetnost in oblikujejo kulturne programe, ampak da hkrati pomembno prispevajo k oblikovanju identitete, spomina in zgodovine svojih skupnosti. Interakcija in komunikacija sta bistvena elementa tega. Vsaka organizacija se tako znajde pred izzivom, kako se bo soočila z vprašanjem razvoja občinstva in pri tem ohranila svoje cilje, vrednote in estetiko.

Izkušnje in dobre prakse, ki smo si jih izmenjali na konferenci, so preširoke, da bi jih lahko opisala v tem kratkem besedilu. Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji vas zato vabi, da si ogledate video posnetke s konference, v katerih so te teme predstavljene podrobneje.

Pripravila: Jana Wilcoxen
Objavljeno: 5 november 2014

Dogodek je del programa v seriji “Jesenskega ustvarjalnega maratona“, ki ga za kulturni in ustvarjalni sektor pripravlja Motovila (CED Slovenija) s partnerji.